Naslov:
Svetopisemska lastna imena. Fonetika, etimologija, prevajanje in transliteriranje
Biblical Proper Names. Phonetics, etymology, translation and transliteration
Avtor:
Leto:
Ključne besede:
Jezik(i):
Opis

V knjigi objavljena študija, ki sodi na ožje področje biblične in klasične filologije, je prva monografska obdelava fonetičnega razmerja med semitskimi, grškimi in latinskimi jezikovnimi strukturami in predstavlja temeljni priročnik za študij razvoja svetopisemskih lastnih imen v okviru evropskih jezikov. Pomembna je za jezikoslovce na splošno, specialiste in študente, predvsem pa za prevajalce Svetega pisma doma in po svetu, saj je znano, da je standardizacija oblik svetopisemskih imen največji izziv v vsakem prevodu Svetega pisma.

Svetopisemska krajevna in osebna imena so najočitnejša jezikovna in kulturna pričevanja o tem, da je Sveto pismo kmalu postalo glavni vir evropske civilizacije in pozneje svetovnih kultur. Z ustnim in pisnim prenašanjem svetopisemskih besedil sta se hranili živo versko in kulturno izročilo in v širokem kulturnem okolju so se svetopisemska lastna imena izročala iz roda v rod v prevodih Svetega pisma, v ljudskih literarnih stvaritvah, v najvišjih standardih narodnega slovstva in v jezikovnih študijah o fonologiji, morfologiji, skladnji in semantiki. Tako so se svetopisemske oblike lastnih imen ne le ohranile, temveč so postale glavni vir nadaljnjega razvoja v procesu preoblikovanja fonetičnih in semantičnih potez v skladu s preoblikovalnimi pravili med hebrejskim, aramejskim, grškim, latinskim in drugimi evropskimi jeziki.

Vsaka študija oblik svetopisemskih imen zato predstavlja pomemben, čeprav zanemarjen del raziskovanja v zgodovino jezikov v stekanju skupne evropske kulture. Vsaka študija o zgodovini oblik svetopisemskih imen je zato tudi velik metodološki izziv. Pričakujemo lahko bogato žetev jezikovnih podatkov samo na podlagi izredno popolne dokumentacije sistematično zbranih dokazov o razvoju oblik glede nenehne medsebojne odvisnosti znotraj skupne evropske jezikovne in kulturne dediščine. Cilj pričujoče študije je razkriti različnost načinov, kako so se svetopisemska lastna imena pojavljala v vseh pomembnejših evropskih prevodih Svetega pisma od antike do danes, da bi pokazali tako stopnjo inovacije kot odvisnost prevodov od zgodnejših ključnih prevodov. V zgodovini slovenskih prevodov Svetega pisma je stopnja odvisnosti Dalmatinove in Lutrove Biblije silno zanimiva. Toda vsako upanje na zanesljiv sklep sproži skrbno raziskavo na podlagi sistematičnega pregleda transkripcijskih in prevodnih oblik svetopisemskih lastnih imen skoz vso zgodovino. Eden izmed dolgoročnih ciljev pričujoče študije pa je tudi zgodovinski slovar oblik svetopisemskih imen na podlagi evropskih prevodov Svetega pisma.

Prevodi Svetega pisma so bili izbrani za vključitev na podlagi svojega relativnega pomena v širšem okviru zgodovine in razvoja prevodov Svetega pisma. Glavni antični prevodi so največjega pomena. Omeniti velja, da so fonetične oblike svetopisemskih imen v krščanskih prevodih, v nasprotju z judovskimi, pogosteje odvisne od izročil grške Septuaginte in latinske Vulgate kakor od hebrejskega besedila. Na današnje oblike svetopisemskih imen so vplivale fonetične spremembe, ki sta jih zahtevala prenos in transliteracija iz hebrejščine in aramejščine v grščino in latinščino, in prav iz teh virov so si drugi poznejši izposojali in vključevali spremembe. Prek prevodov Svetega pisma v grščino, latinščino in druge antične jezike so mnoga svetopisemska imena prešla v splošno rabo.

Besedilo teče vzporedno v angleškem in slovenskem jeziku.

Kazalo vsebine

Okrajšave prevodov Svetega pisma

Uvod

I. Etimološka razlaga lastnih imen v hebrejskem Svetem pismu in zgodovina njihovih oblik v prevodih Svetega pisma

1. Etimološka razlaga lastnih imen v hebrejskem Svetem pismu

2. Etimološki prevod dveh poimenovanj Eve

3. Etimološki prevod toponima Babel

4. Etimološki prevod krajevnih imen Ata El Roi in Beer Lahaj Roi

5. Etimološki prevod ali razlaga osebnih imen Moab in Ben Ami

6. Etimološki prevod krajevnega imena Beeršeba

7. Etimološki prevod krajevnega imena Adonaj Jire

8. Etimološki prevod krajevnih imen Esek, Sitna, Rehobot in Betel

9. Etimološki prevod krajevnih imen Jegar Sahaduta, Galed, Micpa in Mahanajim

10. Etimološki prevod krajevnih imen Peniel / Penuel in Sukot

11. Etimološki prevod krajevnih imen El Betel in Alon Bacut

12. Etimološki prevod toponima Abel Micrajim

13. Etimološki prevod krajevnih imen Mara, Masa in Meriba

14. Etimološki prevod krajevnih imen Tabera, Kibrot Taava in Horma

15. Etimološki prevod krajevnih imen Bohim, Ramat Lehi in En Kore

16. Etimološki prevod imen krajev Eben Ezer in Sela Mahlekot

17. Etimološki prevod lastnih imen Baal Peracim in Perec Uza

18. Etimološki prevod toponima Beraha

19. Sklepi glede ljudske etimologije v hebrejskem Svetem pismu

20. Sklepi glede ljudske etimologije v prevodih Svetega pisma

21. Lutrove in Dalmatinove Biblije v razmerju do izvirnika, do Septuaginte in

Vulgate in ustaljena lingvistična izročila

22. Splošni sklepi

II. Transliteracija ali prevajanje svetopisemskih lastnih imen v prevodih Svetega pisma

1. Nadomestila za osebno Božje ime yhwh (Jahve) ali prepis imena

2. Nadomestila ali transliteracija v sestavljenih zvezah Božjih imen in nazivov

3. Transliteracija ali prevod imen, ki označujejo podzemlje

4. Velikani Nefilim in Refaim

5. Pošastni živali Behemot in Leviatan

6. Transliteracija ali prevod simbolnih imen Ozejevih otrok

7. Simbolno ime drugega Izaijevega sina

8. Etimološki prevod lastnih imen Filistejci in Gojim

9. Etimološki prevod lastnih imen Aram Naharajim in Padan Aram

10. Etimološki prevod lastnih imen More in Morija

11. Etimološki prevod lastnega imena Mahpela

12. Etimološki prevod lastnega imena Šefela

13. Domnevna etimologija Harmagedona

14. Splošni sklepi

III. Prenašanje semitskih oblik svetopisemskih lastnih imen v grškem in

latinskem jezikovnem izročilu

1. Zgodovinski in jezikovni dejavniki oblik svetopisemskih lastnih imen

1.1 Izvorno besedilo (Vorlage) v starih prevodih

1.2 Splošne ugotovitve o problemih transliteracije

2. Transliteracija semitskih soglasnikov v grščino

2.1 Polglasna soglasnika vav in jod

2.2 Goltniki alef, he in het

2.3 Goltnik ajin

2.4 Sičniki sameh, cade in sin/šin

2.5 Podvajanje enojnih soglasnikov v transliteraciji v grščino

in latinščino

2.6 Enojni in dvojni kaf, kof, pe in tav v transliteraciji v grščino

in latinščino

2.7 Vstavljanje soglasnikov in prepis semitskih skupin בצ, בשׁ, זר in מר

3. Transliteracija semitskih samoglasnikov in samoglasniških znakov v grščino

in latinščino

3.1 Zvoki črke A v hebrejščini oziroma aramejščini in v transliteraciji

3.2 Zvoki črk I in E v hebrejščini oziroma aramejščini in v transliteraciji

3.3 Zvoki črk U in O v hebrejščini oziroma aramejščini in v transliteraciji

3.4 Transliteracija hebrejskih polglasnih samoglasnikov v grščino

in latinščino

4. Transliteracija iz hebrejščine oziroma aramejščine in grščine v latinščino

5. Razlogi za obstoj različnih oblik svetopisemskih lastnih imen

5.1 Različne oblike v hebrejskem Svetem pismu

5.2 Razlogi za različice v grškem in latinskem Svetem pismu

5.3 Pojav napak v transkripciji in prenašanju besedila Septuaginte

5.4 Osnovanje grškega kritičnega besedila

5.5 Osnovanje latinskega kritičnega besedila

6. Splošni sklepi

7. Primerjalne razlage oblik svetopisemskih lastnih imen

8. Načrt slovarja

Izbrana bibliografij

Založnika

Založba ZRC • Slovenska akademija znanosti in umetnosti

Izdajatelj

Založba ZRC

ISBN

978-961-254-041-8 (ZRC SAZU)
978-961-6242.82-0 (SAZU)

Specifikacija

mehka vezava • 16,5 × 23 cm • 263 strani