Otroštvo v slovenskem izseljenstvu sodi med manj raziskane izseljenske teme. Knjiga ga poskuša osvetliti z zornih kotov različnih znanstvenih disciplin. Izhajajoč iz mnogovrstnosti zgodovinskih in kulturoloških definicij otrok ter kategorij otrok v izseljenstvu, predstavljenih v prvem, uvodnem delu knjige, so avtorje zanimala predvsem tista vprašanja, ki se jih dosedanje študije izrazito površno dotikajo ali pa so v njih sploh v celoti spregledana. Tako so v drugem delu knjige najprej pogledali na otroštvo v izseljenstvu, kot se odraža v slovenski izseljenski književnosti in medmrežnih vsebinah. Tretji del knjige se osredotoča na doslej v veliki meri prezrte vidike otroštva v nekaterih posebnih izseljenskih situacijah. Avtorice v svojih poglavjih namreč raziskujejo intimno doživljajske migrantske izkušnje otrok aleksandrink, prisilno izseljenih otrok in otrok diplomatov. Četrti del knjige obravnava jugoslovansko skrb za otroke v slovenskem izseljenstvu v času med svetovnima vojnama, migracije otrok v jugoslovanskem prostoru ter skrb za otroke slovenskega porekla v Bosni in Hercegovini, njihovo učenje in ohranjanje slovenskega jezika.

Metodološko stičišče različnih disciplinarnih in avtorskih pristopov raziskave je predvsem v poskusu subjektivizacije predmeta obravnave, oprtem tudi na čim različnejša osebna pričevanja.