UVOD – Antične študije tretjega tisočletja (Maja Sunčič, Brane Senegačnik)

Svetlana SLAPŠAK: Težavna dediščina ali študij antike kot tekoče zrcalo: o lahkotnih primerjavah, avtonomnosti vede in bastardni epistemologiji

Marko MARINČIČ: Interpretacija antične poezije: meje historizma?

Brane SENEGAČNIK: Nekaj marginalij k branju antičnih literarnih umetnin

Valentin KALAN: Odkrivanje grške filozofije: Aristotelova fizika in mere filozofije

Miran ŠPELIČ: Krščanska antika

Aleš MAVER: Skušnjava pozne antike

Matej HRIBERŠEK: Slovaropisje klasičnih jezikov: dosedanji dosežki in perspektiva

Matjaž BABIČ: Razvozlava linearja B in antični študiji v 3. tisočletju

Marjeta ŠAŠEL KOS: Zlatorog in volkulja: nekaj pogledov na raziskovanje rimskega obdobja v Sloveniji in smernice za nadaljnji študij

Božidar SLAPŠAK: Antične krajine 3. tisočletja

Dubravko ŠKILJAN: Antika pred izginotjem

Nada GROŠELJ: Motiv boga Vertumna v sodobni književnosti

Vlado KOTNIK: Operna kolonizacija antike

Martin ŽUŽEK - KRES: So določeni vzorci manipulacije z antično kulturo epistemološka konstanta ne glede na čas, kulturo in institucijo?

Maja SUNČIČ: Antika za vsakdanjo uporabo: antika v sodobni popularni kulturi, komunikaciji in trženju

BIBLIOGRAFIJA

SUMMARIES

INDEKS

AVTORJI