Zakaj ZDA nimajo ministrstva za kulturo. Od agrikulture do kulturne industrije, od mesta Rim do ameriške civilizacije.
Avtor:
Blaž Kosovel
Leto:
2022
Tematsko je knjiga dvoje: sistematična zgodovina pojmov kultura in civilizacija (od njunih prvih omemb do 20. stoletja) in podrobna predstavitev ZDA kot tiste države, kjer kultura ni imela glavne vloge pri njenem nastanku kot to velja pri nas v Evropi. V ZDA ni bilo ničesar primerljivega evropskemu oblikovanju kulture narodov z ustvarjanjem skupne zgodovine. V Novem svetu niso oblikovali koncepta naroda kot občestva s skupno preteklostjo, temveč kot ljudstvo s skupno prihodnostjo. Ameriški narod je bil utemeljen na kredu – na prepričanju v obstoj sklopa univerzalnih resnic, udejanjenih v delovanju tamkajšnjih političnih institucij, ki omogočajo ekonomsko svobodo in svetost privatne lastnine. Hkrati pa je bil utemeljen tudi kot narod bele rase, ki vsem ostalim še do danes onemogoča doseči enako svobodo. Z industrializacijo in vse večjim številom imigrantov iz različnih držav pa so ZDA vse to heterogeno prebivalstvo izoblikovale v ameriški narod z vzpostavitvijo potrošniške družbe. Kultura ni bila razumljena kot prostor kontemplacije večnih resnic, temveč kot prostor konzumacije, potrošnje. Ta proces amerikanizacije se je začel na začetku 20. stoletja in tudi skorajda vsi nastavki za kasnejši razmah popularne in potrošniške kulture po svetu so se razvili ravno takrat.
Kazalo vsebine
Uvod
Prvi del: RIM: CULTURA, CIVIS IN RELIGIO
1. Agricultura
2. Civitas Romana in prvenstvo privatne lastnine
3. Nebeški Rim: Civitas Dei in krščansko kultiviranje duše
4. Severni Rim: Karel Veliki in nastanek Zahoda
Drugi del: EVROPA: MODERNA DRŽAVA, CIVILIZACIJA IN KULTURA
1. Od courtoisie do civilité – od viteza do dvorjana
2. Nastanek družbe kot nacionalne ekonomije
3. Vrtnarji: izobraževanje in ideologija
Nastop kulture
4. Die Kultur
Herderjeva »kulturna revolucija«
Iznajdba ljudske kulture Kultur vs. civilisation: spopad dveh pojmov
Kultiviranje: Bildung in univerza
5. Angleška posebnost: skupščine svobodnjakov in iznajdba kapitalizma
Tretji del: ZDA: NOVA CIVILIZACIJA
1. Drugačna pot ZDA
2. Ideja novega: pomen Kolumba in njegovega popotovanja
Zadnja križarska vojna in limpieza de sangre
3. Dežela priložnosti
Delo in prilaščanje
Prva kolonija
4. Oblikovanje bele rase kot oblika kontrole revnih belcev
»razen kot kazen za zločin«
Velika migracija in getoizacija
Današnji Jim Crow in vojna proti drogam One-drop rule
Od belih do nebelih Evropejcev
Irci postanejo beli
Rasa kot objektivni znanstveni koncept in evgenika
5. Uspeh pri demokratičnem ljudstvu
Mesto na hribu, upanje in uspeh
Opravek v divjini
Mestne skupščine in demokratično ljudstvo
6. Afirmacija svobode kot privatne lastnine
Deklaracija neodvisnosti in ustava
Razlika med ameriško in francosko revolucijo
Ameriški kredo – prepričanje kot temelj nacionalnosti
7. Osvajanje Zahoda: širitev ZDA s kontinentalno kolonizacijo
8. Izum korporacije kot osebe
Sodobni management – učinkovitost kot osnova delovanja
9. Svet kot laboratorij: progresivna doba in managiranje družbe
Oblikovanje potrošništva in kulturne industrije
Zaključek
Summary: Why the United States Has Never Had a Department of Culture Bibliografija
Stvarno in imensko kazalo
