Namen zbirke je objava izbranih avtobiografskih zapisov posameznic in posameznikov iz jugovzhodne Evrope, še posebej anonimnih sopotnikov tega časa. Več kot trideset let po napovedi "konca zgodovine" se zavedamo, da je jugoslovanski prostor izredno večplasten, a pogosto obravnavan kot periferija Evrope. Jugoslovani so bili deležni orientalizacije, ki se kaže še danes, tudi v ekonomskih povezavah in selitvah delovne sile. Že po drugi svetovni vojni so se oblikovale razlike v razvitosti republik, kar je vplivalo na razvojne politike. A bolj kot strukture nas zanimajo osebna doživetja – kako so posamezniki sprejemali, zavračali ali sooblikovali življenje v Jugoslaviji. Verjamemo, da zgodovine ni mogoče razumeti brez spomina prebivalk in prebivalcev, zato želimo zbrati del teh refleksij. Tako kot so različne usode, bodo tudi objave v tej seriji neformalno ritmizirane – predane iskanju iskrenih glasov brez idolizacije in upravičevanja oblasti.