Avtor, avstrijski zgodovinar, se v knjigi ukvarja s strukturnimi in kvalitetnimi spremembami družinskega življenja od 12. stoletja do sredine osemdesetih let 20. stoletja. Splošne razvojne težnje analitsko pojasnjuje z raziskovanjem in upoštevanjem družbenih determinant v prehodu od agrarnega prek obrtniškega in prostoindustrijskega dela do mezdnega industrijskega dela zunaj doma. Z uporabo primarnih in sekundarnih virov, pa tudi z »prizori/primeri iz vsakdanjega življenja« obdela najpomembnejše tipe družin: kmečko, vaško družino delavcev na domu, obrtniško, meščansko in družino industrijskih mezdnih delavcev, nazadnje pa se posveti še krizi družine po letu 1960. Delo je za Slovence posebej pomembno, ker se geografsko področje, iz katerega avtor črpa svoje vire, kulturnozgodovinsko v marsičem prekriva z našim prostorom in so njegove ugotovitve in analize veljavne tudi za zgodovino družine na Slovenskem. Delo je prevedla Seta Knop. Spremno besedo je napisala Majda Černič-Istenič.