Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja
Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja. Slovenski pogledi.
Uredil:
Vanja Kočevar
Leto:
2022
Besedna zveza »kolektivna identiteta« označuje obliko družbene identitete, ki obsega kognitivno, moralno in emocionalno povezavo z drugimi. Dejstvo, da je medsebojno povezovanje ljudi na osnovi skupnih značilnosti ena od osnovnih človeških lastnosti, upravičuje porabo tega sicer modernega koncepta za raziskovanje starejših obdobij. Temu se v svojih raziskavah posveča triindvajset uveljavljenih raziskovalk in raziskovalcev iz Slovenije ter zamejstva, ki so za monografijo prispevali svoje razprave. Avtorice in avtorji so v svojih prispevkih obdelali široko plejado tematik, povezanih z nastajanjem, razvijanjem in spreminjanjem kolektivnih identitet na približno tisočletni premici zgodovine dolgega trajanja, segajoči od zgodnjega srednjega veka do druge polovice 20. stoletja. V središču zanimanja raziskav so Slovenci in njihov prostor, monografija pa slovenske teme postavlja tudi v širši okvir. Razprave so po hibridnem kronološko-tematskem ključu razdeljene na šest sklopov, in sicer: Srednji vek, Zgodnji novi vek, Krščanstvo in narodotvornost, Razvoj narodnega gibanja, Ljudska kultura in umetnost ter Polpreteklost in sodobnost.
Kazalo vsebine
Srednji vek
Marko Snoj: Slovanski jezik v vzhodnih Alpah na prelomu prvega in drugega tisočletja, slovenščina in Slovenci
Jernej Kotar: Jezikovna identiteta plemstva na Kranjskem v srednjem veku
Tomaž Lazar: Poznosrednjeveško vojskovanje kot kovačnica kolektivnih identitet: slovenska izkušnja?
Gregor Pobežin: Vergerijeva britev – izvor nacije in (pre)branja antičnih zgodovinopiscev pri humanistih
Zgodnji novi vek
Alenka Jelovšek: Jurij Juričič – Hrvat in slovenski knjižni jezik 16. stoletja
Anja Dular: O poimenovanju našega jezika od Primoža Trubarja do Valentina Vodnika
Boris Golec: Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi?
Miha Preinfalk: Etnična in socialna identiteta plemstva na Slovenskem s poudarkom na zgodnjem novem veku
Izidor Janžekovič: Zgodnjenovoveški etnični »stereotipi« v Evropi na primeru oblačil za Ruse in Turke
Krščanstvo in narodotvornost
Simon Malmenvall: Kijevska Rusija in Palestina: razumevanje etničnih in konfesionalnih kategorij v potopisu igumana Danijela
Vanja Kočevar: Romanje slovenske »nacije« v Porenje kot znamenje etnične kolektivne identitete
Aleš Maver: Stoletno romanje v noči in mraku? Drobci o razmerju med katolištvom in slovensko istovetnostjo
Ana Lavrič: Upodobitve slovenskih svetnikov v kontekstu razvoja narodne zavesti
Razvoj narodnega gibanja
Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva glede na jezik in teritorij
Božidar Jezernik: Slovenski narod kot produkt modernizacije Habsburškega cesarstva
Teodor Domej: Razprava o učnem jeziku v Borovljah na Koroškem (1848–1851)
Robert Devetak: Vzpostavljanje slovenske narodne identitete na primeru trga Kanal v 60. in 70. letih 19. stoletja
Ljudska kultura in umetnost
Marija Klobčar: Simbolne reprezentacije ziljskega žegna, ziljske noše in vojvodskega prestola v spreminjanju kolektivnih identitet na avstrijskem Koroškem
Nina Ditmajer: Domovinska tematika v slovenskih pesmih na Štajerskem do sredine 19. stoletja
Damjan Prelovšek: Iskanje slovenske identitete v arhitekturi
Polpreteklost in sodobnost
Oskar Mulej: Jugoslavizem slovenskih »naprednjakov« v luči sočasnih združevalnih nacionalnih ideologij: Primerjava s čehoslovakizmom
Tomaž Ivešić: Etnično (in) nacionalno jugoslovanstvo pod socializmom
Renato Podbersič: Judje v Julijski krajini – med lojalnostjo in odrinjenostjo