Knjiga je večplastno pričevanje o življenju v Kamniku v obdobju od leta 1880 do druge svetovne vojne. Na podlagi obsežnega arhivskega gradiva, izjemnih pričevanj informatorjev – starih Kamničanov, fotografij iz njihovih spominskih albumov in kot rezultat dolgoletnega ukvarjanja s problematiko Kamnika je nastala slikovita podoba o javni in zasebni plati tega življenja. Podoba o mestu samem in njegovih privilegijih, o mestnih postavah, o premoženjski in poklicni razplastenosti mesta, o vsakdanji borbi za kruh in o prizadevanjih za ohranitev posebnosti mesta.

Knjiga je hkrati pripoved o praznovanjih, razpetih med ostanke nekdanjih cehovskih slovesnosti in sodobne promenade, pričevanje o šegah in navadah, splošnih in posebnih, o vrednotah, družbenih normah, odnosih med ljudmi in o individualnih doživljanjih Kamničanov. Vsakdanjik in praznik sta obravnavana v okviru temeljnega nasprotja med zavezanostjo izročilu in stremljenjem po napredku »velikega sveta«. Doživetje obravnavanega časa omogočajo neposredne izjave informatorjev, prelite v lahko berljiv zapis. Delo je moč brati na dveh ravneh – kot poljudno branje, opremljeno s precejšnjo mero humornih pripovedi, in kot znanstveno besedilo. V knjigi je več kot sto barvnih in črnobelih reprodukcij starih fotografij.