Skip to main content
Dvojina v slovenskih narečjih

Avtorica: Tjaša Jakop
Leto: 2008


Monografija je pregledno analitično-sintetično dialektološko delo o dvojini, slovnični kategoriji, ki se je v večini indoevropskih jezikov izgubila; ohranila se je le v treh slovanskih jezikih (slovenščini ter gornji in dolnji lužiški srbščini).

V začetnih poglavjih je predstavljena dvojina kot slovnična kategorija, obdelane so vse pomembnejše razprave, napisane na temo kategorije števila in podana njihova temeljna spoznanja. Predstavljeni so jeziki, ki to kategorijo poznajo, ter nakazane določene sorodstvene, tipološke in zemljepisne vzporednice med slovenščino in drugimi jeziki (od jezikovnih vplivov sosednjih jezikov – t. i. jezikov v stiku –, sorodnih slovanskih jezikov do neindoevropskih jezikov). Sledi praktični del z bogatim narečnim gradivom.

Razširjenost dvojinskih oblik kot odgovorov na izbrana vprašanja po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (SLA) je prikazana na 26 znakovnih kartah, od katerih vsaka predstavlja en sam oblikoslovni pojav (posamezno dvojinsko obliko določene besedne vrste). Kartam so dodani komentarji, ki podajajo opis karte oz. analizo gradiva in kažejo na razlike med dvojinskim sistemom knjižnega jezika in različnimi tipi v narečjih, težnjo po odpravi dvojinskih oblik oz. postopno pluralizacijo glede na besedne vrste in njihove oblike ter popolno izgubo te kategorije in možne vzroke zanjo. Gradivo za SLA je obdelano primerjalno s spoznanji in ugotovitvami iz starejše literature (Tesnière, Belić, Ramovš itd.) in nato še primerjalno s tujimi jeziki, ki ohranjajo kategorijo dvojine. Na koncu je kot nekakšna sinteza raziskave na podlagi rezultatov, ki jih je dalo gradivo, podan poskus tipologije dvojinskih oblik, ki povezuje teorijo z gradivom in na koncu še grafični prikaz statističnih podatkov rabe posameznih dvojinskih oblik.

Mnogi jezikoslovci – med drugimi tudi sam Tesnière – so napovedovali (in še napovedujejo) izgubo kategorije dvojine oz. njeno fakultativnost ter nadomeščanje z množino, vendar primerjave z novejšimi podatki kažejo na to, da se zemljepisni obseg rabe dvojinskih oblik do danes ni bistveno zmanjšal in da je dvojina v večini slovenskih narečij še vedno produktivna in živa kategorija, ki ni zgolj zgodovinski ostanek, ampak skozi čas doživlja spremembe in inovacije tako v oblikah kot v rabi. Delo je prirejeno in prevedeno v angleščino pod naslovom The Dual in Slovene Dialects izšlo pri nemški založbi N. Brockmayer v zbirki Diversitas Linguarum.



Kazalo vsebine

Predgovor

Zapisovanje gradiva

Seznam kratic in krajšav

I DVOJINA V SLOVENŠČINI

1 PREDSTAVITEV KATEGORIJE DVOJINE

1.1 Slovnična kategorija števila

1.2 Slovnična kategorija dvojine

1.3 Pojmovanje dvojine in njen pomen v jeziku

1.4 Razširjenost dvojine

1.5 Sorodstvene, tipološke in zemljepisne vzporednice med slovenščino in drugimi jeziki

2 DOSEDANJE RAZISKAVE SLOVENSKE DVOJINE

2.1 Dosedanje obravnave oblikoslovja v slovenskih narečjih

2.2 Izgubljanje in ohranjanje dvojine

2.3 Parnost

2.4 Ostanki dvojine

3 NAREČNO GRADIVO ZA DVOJINO

3.1 Slovenski lingvistični atlas (SLA)

3.2 Priprava gradiva za kartiranje

3.3 Komentarji

3.4 Slovenska narečja

II GEOLINGVISTIČNA PREDSTAVITEV DVOJINE

V SLOVENSKIH NAREČJIH – KOMENTARJI H KARTAM

4 SAMOSTALNIKI

4.1 Zgodovina dvojinskih oblik samostalnikov

4.2 Dvojinske oblike samostalnikov v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku

4.3 Dvojina samostalnikov moškega spola po narečjih

4.4 Dvojina samostalnikov ženskega spola po narečjih

4.5 Dvojina samostalnikov srednjega spola po narečjih

4.6 Parni samostalniki po narečjih

4.7 Dvojina samostalnikov – Tesnière

4.8 Dvojina samostalnikov – Belić

4.9 Dvojina samostalnikov – Ramovš

4.10 Dvojina samostalnikov – Rigler

4.11 Primerjava samostalniške dvojine z drugimi jeziki

5 OSEBNI ZAIMKI

5.1 Zgodovina dvojinskih oblik osebnih zaimkov

5.2 Dvojinski osebni zaimki v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku

5.3 Dvojina osebnih zaimkov po narečjih

5.4 Dvojina osebnih zaimkov – Tesnière

5.5 Dvojina osebnih zaimkov – Belić

5.6 Dvojina osebnih zaimkov – Ramovš

5.7 Primerjava zaimenske dvojine z drugimi jeziki

6 PRIDEVNIKI

6.1 Zgodovina dvojinskih oblik pridevnikov

6.2 Dvojinske oblike pridevnikov v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku

6.3 Dvojina pridevnikov po narečjih

6.4 Dvojina pridevnikov – Tesnière

6.5 Dvojina pridevnikov – Belić

6.6 Dvojina pridevnikov – Ramovš

6.7 Dvojina pridevnikov – Rigler

6.8 Primerjava pridevniške dvojine z drugimi jeziki

7 ŠTEVNIK dva

7.1 Zgodovina oblik števnika dva

7.2 Oblike števnika dva v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku

7.3 Števnik dva po narečjih

7.4 Števnik dva – Tesnière

7.5 Števnik dva – Ramovš

7.6 Primerjava števnika dva z drugimi jeziki

8 GLAGOLI

8.1 Zgodovina dvojinskih oblik glagolov

8.2 Dvojinske oblike glagolov v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku

8.3 Dvojina glagolov po narečjih

8.4 Zaimensko-glagolska dvojina po narečjih

8.5 Glagolska dvojina – Tesnière

8.6 Glagolska dvojina – Belić

8.7 Glagolska dvojina – Ramovš

8.8 Glagolska dvojina – Rigler

8.9 Primerjava glagolske dvojine z drugimi jeziki

9 POSKUS TIPOLOGIJE DVOJINSKIH OBLIK V SLOVENSKIH NAREČJIH

9.1 Izgubljanje dvojinskih oblik po besednih vrstah in oblikah

9.2 Izgubljanje dvojinskih oblik po narečjih

10 STATISTIČNI PODATKI O DVOJINI

10.1 Statistični podatki o dvojini samostalnikov

10.2 Statistični podatki o dvojini osebnih zaimkov

10.3 Statistični podatki o dvojini pridevnikov

10.4 Statistični podatki o dvojini števnika dva

10.5 Statistični podatki o dvojini glagolov

11 ZAKLJUČEK

11.1 Pomembnejši izsledki raziskave

11.2 Sklepne ugotovitve

12 POVZETEK

Viri in literatura

Seznam zapisov govorov po mreži krajev za SLA

Stvarno kazalo

Imensko kazalo

Summary

Priloga (karte)



Cena
razprodano


Ključne besede
dialektologija
dvojina
jezikovni atlasi
narečja
oblikoslovje
slovenščina




Možnosti

Dodaj med priljubljene

Natisni

Pošlji po mailu

QR