V monografiji je zbranih 17 samostojnih člankov, ki jih je prispevalo 23 domačih in tujih avtorjev, v počastitev jubileja eminentnega raziskovalca slovenskega paleolitika – Ivana Turka. Podani, analizirani in interpretirani so podatki s področja paleonotologije, geoarheologije in arheologije, njihovo skupno težišče pa so nova spoznanja o ledeni dobi na evropskih tleh.

Nabor člankov v monografiji sega v zelo različna znanstvena področja, njihovo skupno težišče pa so nova spoznanja o ledeni dobi na evropskih tleh.

Deset od skupno sedemnajstih poglavij je namenjenih podajanju, analizi in interpretaciji paleonotoloških podatkov. V njih so obdelani ostanki sedmih vrst velikih sesalcev: ob tistih jamskega medveda, kateremu je v knjigi namenjenega največ prostora, se posamezni članki posvečajo še najdbam mastodonta, mamuta, jamske hijene in leva, kozoroga ter rjavega medveda. Nov vpogled v paleookoljske in klimatske razmere posameznih faz zadnjega glaciala na območju jugovzhodnih Alp ponujajo študije malih sesalcev iz jame Divje babe I, navedene problematike pa se dotikajo tudi poglavja posvečena analizi ostankov flore in geoarheološkim raziskavam. Poseben članek je namenjen pregledu dosedanjih analiz piščali iz Divjih bab I, kateremu pa so dodani tudi novi izsledki muzikoloških raziskav o izrednih tehničnih zmogljivostih tega najstarejšega glasbila, ki kažejo na visoke kognitivne sposobnosti neandertalcev. Monografijo zaključuje predstavitev raziskave starih rokopisnih in tiskanih virov, ki ponuja nekaj zanimivih dejstev v zvezi z odkrivanjem enega pomembenjših paleonotoloških najdišča na Slovenskem – Mokriške jame.