Monografija obravnava vse arheološke najdbe tega najdišča (kamnite in koščene izdelke, ognjišča in z njimi povezane obognjiščne dejavnosti in posamične kostne najdbe, ki so bile predmet manipulacij paleolitskih obiskovalcev Divjih bab I), vse s pomočjo raziskovalnih tehnik, ki doslej niso bile uporabljene pri tovrstnih raziskavah v Sloveniji. Avtorji so po njihovi zaslugi prišli od prvotnih predvidevanj do nekaterih nepričakovanih dobro argumentiranih spoznanj na področju slabo poznanega duhovnega sveta neandertalcev – evropskih praprebivalcev.

Monografija ima 17 poglavij in se navezuje na ugotovitve o klimatskih in okoljskih spremembah v času mlajšega pleistocena kot so zabeležene neposredno v sedimentnem profilu najdišča in njegovi paleontološki vsebini. Te spremembe so bile podrobno podane v 1. delu monografije iz leta 2007 in so povzete v Dodatku 2. dela monografije, kjer je predstavljena geološka razčlemba profila na podlagi fizikalnih in (bio)kemičnih lastnosti sedimentov.

Drugi del obravnava vpliv teh sprememb na vedenjske vzorce neandertalcev, ki se odslikavajo v obljudenosti jame, izrabi jamskega prostora in ne nazadnje v njihovih izdelkih, predvsem v izboru surovin zanje in njihovi izrabi.

Potem ko glavni avtor predstavi uporabljeno metodologijo in razloži večnivojsko arheološko stratigrafijo, od katere je odvisna časovna ločljivost najd in dogodkov, s soavtorji sistematično obdela naslednja področja najd artefaktov: surovino kamnitih izdelkov, njihovo tehnologijo, fragmentacijo, morfometrijo, retušo in tipologijo – ter s posebnim poudarkom organske artefakte. Vse z dobršno mero inovativnih prijemov in z navedbo vseh podatkov, uporabljenih pri analitskih postopkih. Ti so vsestransko prikazani v tabelah skupaj z večnivojsko arheološko stratigrafijo in prostorsko porazdelitvijo najdb.

Posebnost Divjih bab I so organski artefakti iz kosti in rogovja iz obdobja srednjega paleolitika, ki predstavljajo izjemne najdbe. Na prvem mestu je tu trenutno najstarejše glasbilo, ki je obravnavano v treh poglavjih. V dveh so analizirane in interpretirane njegove zmogljivosti, ki so zabeležene na priloženi zgoščenki.

Posebno poglavje je odgovor vsem dosedanjim kritikom najdbe in razkrije vse slabosti t. i. tafonomske hipoteze o nastanku lukenj v glasbilu.

Uporabo kosti kot surovine v srednjem paleolitiku Divjih bab I dokazujejo tudi najdbe šil in suličnih osti iz različnih plasti. Najstarejši primerek je star kar 115 000 let, kar je dvakrat toliko kot najdba glasbila. Gre za izjemno redke najdbe, ki rušijo nekatere znanstvene stereotipe o neandertalcih. Kot kamniti artefakti so tudi organski ustrezno analizirani in interpretirani z dokajšno mero inovativnih prijemov, ki jih ni zlahka najti v tuji literaturi.

Popolna novost v slovenskem paleolitiku je poglavje o ognjiščih in obognjiščnih dejavnostih. V različnih nivojih je bilo odkritih 21 ognjišč, na katere se vežejo različne najdbe iz celotne arheološko in drugače raziskane površine. Najštevilneši so ostanki jamskega medveda. Podrobna večplastna analiza teh množičnih ostankov v ognjiščnih nivojih in njihova primerjava z nivoji brez ognjišč je pokazala, kakšen odnos so imeli neandertalci do jamskega medveda. Ugotovitve, ki so podprte z materialnimi dokazi, potrjujejo stare hipoteze o povezanosti neandertalcev s to živaljo na metafizični ravni. Presentljiva je podobnost med obrednim obravnavanjem pokojnikov in v določenih primerih medvedjih kadavrov. Da je bila za najstarejše glasbilo uporabljena stegnenica mladiča jamskega medveda, tudi ni naključje, ampak odločitev, povezana z določenim ritualom.

V zadnjem poglavju monografija obravnava problematiko lova na jamskega medveda na podlagi starostne strukture fosilna populacije in drugih kazalcev ter ugotavlja, da lova ni bilo, prihajalo pa je do manipuliranja s kostnimi ostanki in njihovega izkoriščanja kot zalog mozga in maščob.

***

O Divjih babah I sta izšli še monografiji:

Divje babe I. Paleolitsko najdišče mlajšega pleistocena v Sloveniji (1. del: Geologija in paleontologija) / Upper Pleistocene palaeolithic site in Slovenia (Part 1: Geology and Palaeontology), Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 13, 2007

Moustérienska »koščena piščal« in druge najdbe iz Divjih bab I v Sloveniji / Mousterian “Bone Flute"" and Other Finds from Divje Babe I Cave Site in Slovenia, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 2, 1997