Knjiga je sestavljena iz štirinajstih samostojnih poglavij, ki obravnavajo različne vidike zgodovine slovenskega krasa in jam v dolgem razdobju od leta 1545 pa do leta 2008. Avtor v njej predstavlja rezultate najnovejših raziskav širokega spektra tem, povezanih z zgodovino odkrivanja, raziskovanja in turistične rabe kraških jam, zlasti najbolj poznane med njimi – Postojnske jame. Teme, ki so obravnavane v posameznih poglavjih knjige, opisujejo zgodovinski pregled glasbe, ki se je izvajala v Postojnski jami vse od leta 1819 naprej, poštno dejavnost v Postojnski jami, načrtovanje jamskega muzeja in inštituta v Postojni, raziskave Valvasorjeve upodobitve Postojnske jame ter druge teme, ki so vezane na različne vidike Cerkniškega jezera, Škocjanskih jam ter preučevanja mita o Argonavtih, z vprašanjem, ali mitsko izročilo govori nemara tudi o njihovem spustu v kraško podzemlje.

Teme, ki so obravnavane v posameznih poglavjih knjige, segajo od zgodovinskega pregleda glasbe, ki se je izvajala v Postojnski jami vse od leta 1819 naprej, zgodovinskega prikaza poštne dejavnosti v Postojnski jami od konca 19. stoletja naprej, do načrtovanja jamskega muzeja in inštituta v Postojni, raziskave Valvasorjeve upodobitve Postojnske jame, ter tem, ki so bolj vezane na različne vidike Cerkniškega jezera, kot je pesnitev o jezeru iz 16. stoletja, zgodnja knjiga o Cerkniškem jezeru iz leta 1758, dalje raziskave o načrtovanju ekskurzije v Škocjansko jamo konec 19. stoletja, ter specifičnih študij o uporabi in zlorabi stalagmitov in škodi, ki je bila s tem povzročena, o uporabi in vrstah zgodnje osvetlitve jam z različnimi vrstami oljenk in nazadnje še o povezavi mitološkega preučevanja mita o Argonavtih z vprašanjem, ali mitsko izročilo govori nemara tudi o njihovem spustu v kraško podzemlje. Posebno poglavje pa je posvečeno tudi prvemu oz. najzgodnejšemu ženskemu raziskovanju tedaj težko dostopne Škocjanske jame v začetku tridesetih let 20 stoletja.

V knjigi zbrane ugotovitve in nova spoznanja kažejo na izjemno pestrost zgodovinskega dogajanja, povezanega z značilnimi kraškimi pojavi in posebnostmi. Nova spoznanja, ki bodo obogatila ta del slovenske kulturne zgodovine, so bila dosežena s skrbnim in natančnim študijem vseh vrst evropskih in slovenskih arhivskih virov, študijem izvirnih dokumentov in rokopisnega gradiva kakor tudi najrazličnejših danes skoraj »pozabljenih«, vsekakor pa malo znanih publikacij, objavljenih znanstvenih poročil in zapisov, v katerih so tedanji (tuji) popotniki, raziskovalci in obiskovalci naše kraške pokrajine navajali za nas zanimive podatke in razlage kraških pojavov. Ti opisi in zapisi niso zanimivi zgolj za zgodovino raziskovanja in poznavanja krasa, temveč so obenem bogat vir za slovensko zgodovino nasploh, predvsem seveda za lokalno zgodovino in zgodovino posameznih panog tedanjega gospodarstva (npr. zgodnjega razvoja turizma na Krasu), pa tudi za etnografsko podobo Krasa v preteklih stoletjih.