Podobe bidermajerske Ljubljane

Pri Založbi ZRC je izšla monografija Podobe bidermajerske Ljubljane, ki jo je uredil dr. Miha Preinfalk z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU in temelji na korespondenci med upokojenim češkim stotnikom Francem Franzem in Jožefom Kalasancem baronom Erbergom.
Gospod Franz, ki se je na stara leta ustalil v Ljubljani, je - po vsej verjetnosti, čeprav o tem ni pisnih dokazov - baronu Erbergu, ki se je umaknil v Dol pri Ljubljani - pisal o dogajanju v mestu proti plačilu. Pri tem je popisoval tako dogajanje na gledaliških in opernih odrih (iz korespondence se da rekonstruirati spored, pa tudi muhavost primadon, ki zaradi te ali one kaprice niso hotele nastopiti vsak dan ...) kot dogajanja, ki bi jih danes označili za družabno kroniko, in črno kroniko - smrti, nesreče (kako so pijani delavci padali z gradbenih odrov pri Kazini, recimo).

Smrti je bilo proti koncu obdobja, ki ga Franz popisuje (1832-1849), kar veliko, saj je 1836. v Ljubljani razsajala kolera. Tudi temu je v monografiji Podobe bidermajerske Ljubljane, ki prinaša 14 študij o Ljubljani v tridesetih letih 19. stoletja, posvečeno poglavje, njegova avtorica, dr. Katarina Keber, pa vleče vzporednice s pandemijo kovida. Med prispevki pa so tudi taki, ki opisujejo veselejše trenutke: recimo igro tombole, ki so jo igrali v Kazini! Igra je prišla z juga Italije in navdušila meščane, predvsem pa meščanke, piše avtor prispevka o tem, dr. Tomaž Lazar. Takole navaja, kaj je kdo dobil: " ... v prvi partiji je poštni uradnik Bauer prejel srebrn etui s setom za manikuro, Marija Bubanovich gledališki daljnogled, grof Welfsperg leseno sladkornico, baronica Lazarini vžigalnik, Terezija Buffa pa litoželezne srajčne gumbe".

Celotna knjiga je na voljo v prostem dostopu na portalu OMP, transkribirana korespondenca pa tule.