Knjiga meseca oktobra
Oktober nas že dodobra uvaja v jesensko obdobje, ki poleg raznoraznih obveznosti kliče tudi k novim bralnim izzivom. Ta mesec smo zato pri Založbi ZRC za ta izziv določili znanstveno monografijo Srednjeveška cerkev sv. Mihaela v Šmihelu in vpliv gotskih tokov na Goriškem, ki jo je ob 550-letnici prve omembe cerkve izdal Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU. Ob branju monografije vabimo, da izkušnjo dopolnite z obiskom Šmihela in si cerkev sv. Mihaela ogledate od blizu; hkrati pa se ponuja priložnost, da ob tem ujamete še zadnje tedne programa v somestju Goric GO! 2025, ki poteka le nekaj kilometrov stran.
Monografija, ki jo je uredila Petra Kolenc, prinaša dragoceno sintezo že dalj časa trajajočih raziskav o vasi Šmihel pri Gorici in njeni okolici, predvsem pa o podružnični cerkvi sv. Mihaela v tem slikovitem kraju pod Trnovskim gozdom. Prikupna cerkvica je najprej raziskana s stališča in z metodologijo arheoloških raziskav prazgodovinske lončenine ter kamnitega orodja, ki pričajo o obljudenosti današnje vasi Šmihel že od obdobja mlajšega paleolitika. Sledita dve umetnostnozgodovinski študiji. Prva se posveča arhitekturi cerkve in njenemu mestu v razvoju gotske arhitekture na Goriškem, se pravi, obdobju, ko je bila ta sploh zgrajena zaradi vedno večjih potreb po dušni oskrbi naraščajočega števila prebivalcev Šmihela v poznem srednjem veku. Leta 1471 se cerkev tudi prvič omenja. Druga umetnostnozgodovinska študija fresk v cerkvi pokaže, da so te do sedaj datirali precej okvirno, na podlagi podrobnega vnovičnega pregleda pa njihovo datacijo postavi v 80. leta 15. stoletja. Študija freske pripisuje zadnji fazi slikarske delavnice, ki se je izoblikovala v osrednji Sloveniji ter se nato prestavila v Beneško Slovenijo, zaradi česar freske odlikuje nenavaden severnjaško-italijanski eklektični slog. Posebna pozornost je namenjena tudi simboliki nadangela Mihaela, po katerem sta vas in cerkev dobili ime.
Publikacija s svojo izčrpnostjo in sistematičnostjo nedvomno razgrinja zgodovinski, umetniški in simbolni pomen cerkve sv. Mihaela, saj poudarja njeno vpetost v umetniško in kulturno bogat mozaik goriške regije, pa tudi v širši okvir poznogotske umetnosti na Slovenskem. Če vas torej zanima, kako plodno je lahko sodelovanje med restavratorstvom in humanistiko, se le oglasite na Rimski cesti 3 v Ljubljani, Delpinovi ulici 10 v Novi Gorici ali na spletu, kjer vas publikacija že čaka po polovični ceni.