Knjiga meseca maja

Z majsko knjigo meseca ne gremo daleč, vsaj po zemljevidu sodeč – naslov naše tokratne izbire je Vartac, moja vas. Slovenska narečna besedila in risbe otrok iz Benečije, Rezije in Kanalske doline avtoric Marije Stanonik in Ive Potočnik. Zbirka folklornih besedil z izčrpno spremno besedo in študijo slovenskega narodnostnega ozemlja ter jezika v Italiji šteje za petinpetdeseto monografijo v zbirki Glasovi Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Pa vendar – podajamo se v kotičke slovenstva, ki jih mnogokrat po krivici prezremo, zato se nam je pri Založbi ZRC zdelo prav, da jim posvetimo najlepše pomladne dni, ki kar kličejo po izletu, na primer v Subid, Bilo, Podbarnas, Černetiče, Tarčmun, Jamlje, Repentabor in še in še. Mimogrede se lahko, kot vam iz srca priporočamo, ustavite tudi v Novi in stari Gorici, letošnjih evropskih prestolnicah kulture, da še pobliže spoznate zapleten položaj slovenstva in slovenskega jezika izven meja naše matične države, kjer mu je uspelo obstati kljub raznim raznarodovalnim politikam.

Spet smo pri jeziku, tej tako pomembni srži individualne in skupne identitete. V zbirki, ki se ravno zato imenuje Glasovi, so bile doslej popisane tri petine slovenskih folklornih in spominskih pripovedi na slovenskem etničnem ozemlju na Hrvaškem, Madžarskem, v Italiji in Avstriji. Kar dela pričujočo monografijo še toliko bolj posebno, je sodelovanje z najmlajšimi nosilci slovenščine v tem zamejskem prostoru – z otroki, ki so jih v Študijskem centru Nediža z raznimi letovanji in natečaji spodbujali ne le h gojenju maternega jezika, temveč tudi k zapisom tega, kar so slišali doma, od starih staršev, v vasi, med igro ipd. Ti zapisi so bili nato objavljeni v vsakoletni publikaciji z naslovom Vartac (kar pomeni vrtec), ki je med letoma 1974 in 2001 izšla v osemindvajsetih zvezkih. Iz njih je bilo izbranih in prepisanih 366 folklornih in spominskih zgodb, ki jih lahko zdaj preberemo v pričujoči študiji. Gradivo tega tako dragocenega ustnega izročila je razdeljeno na deset žanrskih enot, na primer strašljive pripovedke, bajčne pripovedke z raznimi coprnicami in štrigami, otroške spise o rojstnih krajih ter celo starodavne otroške ljudske pesmi po vzoru judovskih hagad.

Dragi bralke, dragi bralci, naj vam bo zato ta študija v lep dokaz, kako raznolik je slovenski jezik, predvsem pa, da jezikovna suverenost ni nekaj samoumevnega, ravno nasprotno – še kako dragocena je, zato smo vas želeli v maju nadvse prijazno spomniti nanjo. Se kmalu vidimo med knjižnimi policami na spletu, na Rimski 3 (nova začasna lokacija knjigarne Azil) in Delpinovi 10!