Knjiga meseca aprila

Mesec je zopet naokoli in čas je za izbiro aprilskega čtiva. S tokratno knjigo meseca, antropološko študijo z naslovom Kraji in časi v novogvinejski pokrajini, se skupaj z avtorjem, antropologom Borutom Telbanom, podajamo daleč od doma, v svet, tako zelo drugačen od tega, ki ga poznamo.

Današnji čas je čas množičnega turizma, in zdi se, da prav zaradi dostopnosti svet postaja vse manjši in vse bolj preplavljen s tokovi istega mišljenja. Pričujoča študija dokazuje, da so na njem še kotički, ki tem tokovom tiho oporekajo in se odstrejo le popotnikom, ki jim dovolijo spregovoriti v lastnem jeziku. Zato – pojdite z nami na malezijsko otočje, natančneje na Papuo Novo Gvinejo, tretjo največjo otoško državo, v kateri – ne boste verjeli – poznajo kar 839 različnih jezikov. Zaradi njih je Papua Nova Gvineja najbolj jezikovno raznovrstna država na svetu.

Verjetno se sprašujete, kaj nam, nam turistom, nam tujcem, poskuša povedati vse to izjemno jezikovno brenčanje Papue Nove Gvineje? Če ste pomislili na njeno težavno preteklost (in tudi sedanjost), imate seveda prav. Avtor se v študiji, ki je plod večletnega raziskovalnega dela v novogvinejski vasici Ambonwari (v kateri, mimogrede, govorijo karawarijski jezik), osredotoča predvsem na t. i. krščanska karizmatična prenovitvena gibanja, ki so si v zadnjih letih zelo vztrajno prizadevala spremeniti podobo melanezijske tradicionalne družbe in kulture, pri tem pa naletela na »oviro« – prostorsko-časovno kozmologijo, temeljni sistem verovanja Novogvinejcev, po kateri duhovi zemlje, rek in živali niso le bitja, ki imajo posebno moč in so utelešena v naravi, temveč tudi so prav te reke, zemlja in živali. S takšnim dojemanjem sveta se tesno prepleta tudi novogvinejska klanska družbena ureditev in rituali, ki sodijo k njej: obredi iniciacije, prepovedani kraji, zdravljenje bolezni, čaščenje prednikov, komunikacija z duhovi krokodili itd. Toda študija nato pokaže, da so se pod močnim vplivom karizmatičnega gibanja predvsem v devetdesetih letih tradicionalne prakse v veliki meri spremenile ali opustile, danes pa se več kot 90 % Novogvinejcev opredeljuje za kristjane. Spremembe so stalnica, kot pravijo, a za kakšno ceno?

Drage bralke in bralci, najbolj bi si želeli, da skupaj z dr. Telbanom razširimo obzorja svojega nadvse v Evropi in nasploh Zahodu zakoreninjenega mišljenja, ki je v preteklosti premnogokrat privedlo do kolonialnih grozot s še danes vidnimi posledicami, obenem pa še zmeraj trdovratno spremlja sodobno masovno potepanje po svetu. Ko stopate med domom in svetom, se spomnite, da je vaš svet nekogaršnji dom. V načrt poti pa le vključite tudi Novi trg 2 v Ljubljani ali Delpinovo 10 v Novi Gorici, kjer vas Kraji in časi v novogvinejski pokrajini do konca meseca čakajo po polovični ceni.