Osnovni podatki
29. junij 2021 ob 19:00
Atrij ZRC

Organizator
Založba ZRC
Opis

 

Spoštovane, spoštovani,

v torek, 29. junija vas ob 19. uri vabimo v Atrij ZRC na predstavitev dveh knjig, dela Nikole Tesle Problem povečevanja človeške energije (druga, razširjena in dopolnjena izdaja) ter monografije Pravičnost, družba in narava, preiskovanje politične ekologije avtorjev Nicholasa Lowa in Brendana Gleesona.

Na predstavitvi bodo nastopali prevajalec Tesle in pisec spremne študije Tibor Hrs Pandur in poznavalci politične ekologije in prevajalci Andrej A. Lukšič, Marko Hočevar in Denis Maraz. Pogovor povezuje Rok Krajnc.

Avtorjem obeh knjig je skupno, da na revolucionaren način premišljajo o odnosu ljudi do okolja in družbe. S soočenjem pristopov obeh knjig želimo odpreti plodno debato glede perečih izzivov sonaravnih tehnoloških inovacij in ekološke pravičnosti v pogojih sodobnega kapitalizma, saj se zdita komplementarni pri reševanju okoljske, ekonomske in moralne krize, s katero se kot človeštvo neizbežno soočamo.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Več o knjigah:

Nikola Tesla: Problem povečevanja človeške energije (druga, razširjena in dopolnjena izdaja), prevod in spremna študija Tibor Hrs Pandur (Založba ZRC SAZU, 2021)

Nikola Tesla je s svojimi neuresničenimi družbenotransformativnimi tehnologijami in konceptom "znanstvenega človekoljubja" želel sprožiti planetarno energijsko in informacijsko revolucijo, ki ne bi temeljila na potrati in uničevanju materialov ali na izkoriščanju enega bitja po drugem. Razvijal je prototipe tehnologije planetarne civilizacije, organizirane po načelih nekakšne (še nedose­žene) transnacionalne, globalne, brezrazredne konfederacije človeštva, kjer bi bile vsiljene ekonomije pomanjkanja dokončno odpravljene in bi bil vsa­komur (sistemsko in arhitekturno) zagotovljen enakopraven dostop do re­lativno enakomerno distribuirane energije Sonca, zdrave prehrane, čiste pitne vode in svobodne izobrazbe. Pri tem je igrala ključno vlogo njegova zavest o sopovezanosti vseh bitij in naravnih procesov ter njegova globalna in trajnostna perspektiva, ki se je začela vidneje uveljavljati šele proti koncu dvajsetega stoletja z vzponom ekološke zavesti ob katastrofalnem vplivu industrije in ekonomije na kompleksne ohranitvene sisteme planeta. Tesla je izhajal iz lastnih pionirskih planetarnih raziskav odzivov celotnega planeta na umetne električne motnje, ter iskal način, kako bi z univerzalno tehnološko rešitvijo pomagal združiti človeštvo: Kako preobraziti človeštvo v planetarno civilizacijo na podlagi družbenotransformativnih tehnologij oziroma ozavestiti človeštvo, da je pravzaprav že planetarna civilizacija, tako da bi vsem omogočil enakopraven trajen dostop do nenasilnih in obnovljivih virov energije? Sto let kasneje se nam Tesla lahko zdi eklatanten primer, kako tehnologija sama po sebi ne bo rešila materialnih problemov človeštva, pa naj bo njena arhitektura še tako trajnostna, inkluzivna ali emancipatorna, če se ob tem ne preobrazi osnovnih političnih, družbenih in ekonomskih struktur. Teslove in podobne emancipatorne tehnologije odpirajo vprašanje nujnosti politične in družbene reorganizacije za potencialen razvoj in uspešno širjenje tovrstnih sonaravnih in trajnostnih tehnologij.

Nicholas Low in Brendan Gleeson: Pravičnost, družba in narava, preiskovanje politične ekologije, prevod Marko Hočevar, Andrej A. Lukšič, Denis Maraz (Inštitut Časopis za kritiko znanosti, 2021)

Nicholas Low in Robert Gleeson v knjigi Pravičnost, družba in narava preiskujeta politično ekologijo in moralne odgovore, ki jih mora svet sedaj oblikovati glede na ekološko krizo, seveda če obstaja realna možnost za podporo ekološki integriteti na ravni globalne družbe in gospodarstva. Sledita večplastni strukturi filozofije pravičnosti, ko se ta aplicira na okoljske in ekološke zadeve, in sicer od osnovne ideje sebstva preko načel politične pravičnosti do pravičnosti globalnih inštitucij. Premočrtno usmerjena na jedro mednarodnih in nacionalnih skrbi, avtorja preiskujeta zadeve okolja in razvoja, fer ravnanja s človeškimi in nečloveškimi bitji ter pravičnost družbenih in gospodarskih sistemov, ki vplivajo na zdravje in varnost ljudstev sveta. Avtorja presegata tiste debate, ki so usmerjene le na pritoževanje nad nepravičnostjo svetovnega gospodarstva, in predlagata, kaj bi morali sedaj storiti, da bi bili pravični do narave. Ekološka pravičnost govori o fer distribuciji okolij med vsemi prebivalci planeta. Ko govorimo o »okoljski« ali »ekološki« pravičnosti, pomeni, da prepoznavamo vrednoto, ki jo ima okolje za vsa bitja. Okolja ne sestavljajo le ljudje, temveč tudi nečloveška narava v vsej svoji raznovrstnosti in bogastvu: živali, rastline, pokrajine in ekologije. Okolja ni mogoče deliti kot posest, vendar si ga delimo. Slabo okolje je mrtvo, neintegrirano, poškodovano in nezdravo. Dobro okolje je živo, zdravo in integrirano. Nicholas Low je bil predavatelj na Fakulteti za arhitekturo, gradnjo in planiranje na Univerzi v Melbournu, Brendon Gleeson pa je bil v času pisanja te knjige raziskovalec na Avstralski nacionalni univerzi v programu urbanega raziskovanja.

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

Organizator: Knjigarna AZIL v sodelovanju z Časopisom za kritiko znanosti in Inštitutom za ekologijo ter ob finančni podpori Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.