Krik ljudstva: upor v stripu, glasbi in filmu

V ponedeljek, 4. aprila, ob 19. uri vas vabimo v Atrij ZRC na pogovor in odprtje razstave ob izidu 2. dela stripovskega albuma Krik ljudstva. Strip o pariški komuni, ki ga je ustvaril priznani stripovski mojster Jacques Tardi, nam bo služil za izhodišče razprave o upodobitvah upora v stripu, glasbi in filmu. Zgodovinska obdobja uporov in revolucij so pogosta snov različnih stripovskih, filmskih in glasbenih pripovedi. Zanimalo nas bo, kakšni so motivi ustvarjalcev takšnih del, kakšne so možnosti medija za prikaz uporniškega duha in nenazadnje, kakšni so odzivi bralcev, gledalcev in poslušalcev.

V pogovoru bodo sodelovali prevajalka Krika ljudstva, francistka in literarna komparativistka Suzana Koncut; etnomuzikologinja in antropologinja Ana Hofman, ki se posveča proučevanju odnosa med glasbo, politiko in aktivizmom; ter filmski teoretik Andrej Šprah, ki se med drugim ukvarja s teorijo dokumentarnega, političnega in militantnega filma. Z gosti se bo pogovarjal Ciril Oberstar.

_ _ _ _ _ _ _

18. marca 1871 so ljudske množice v Parizu prevzele – in si vzele nazaj – oblast v mestu. Tako je nastala pariška komuna, upor ljudstva, ki je od spodaj navzgor želelo zgraditi drugačno družbo. Stripovski album Krik ljudstva, ki ga je po adaptaciji istoimenskega romana francoskega romanopisca in filmskega ustvarjalca Jeana Vautrina ustvaril priznani stripovski mojster Jacques Tardi, vešče prepleta razburljive osebne zgodbe glavnih protagonistov z zgodovinskimi dejstvi ter na izviren in zanimiv način osvetljuje revolucionarne dogodke v francoski prestolnici izpred 150 let.

Delo, ki ga odlikuje značilna Tardijeva risarska virtuoznost, se tako v isti sapi bere kot prvovrstna kriminalka, napeta ljubezenska zgodba in veličastna zgodovinska drama, ki se odvija na pariških ulicah ob zvenu revolucionarnih pesmi in vzklikov upanja, obenem pa odpira dragocen razmislek o zgodovinskem pomenu (in mitu) pariške komune pa tudi današnjih družbenoekonomskih neenakostih in možnostih upora proti krivicam in nevzdržnosti trenutnega sistema.

Slovenski prevod te monumentalne stripovske mojstrovine, ki jo je s pretanjenim čutom za različne jezikovne registre in kulturnozgodovinski okvir pariške komune poslovenila Suzana Koncut, je izšel v dveh delih – prvi del je izšel že konec leta 2021, drugi del pa prihaja na knjižne police prav te dni.

_ _ _ _ _ _ _

Prireditev poteka v organizaciji Knjigarne Azil in Stripburgerja/Foruma Ljubljana, ob finančni podpori Francoskega inštituta v Sloveniji in Javne agencije za knjigo JAK.