Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (SNB) predstavlja osnovno novejše leksikalno dopolnilo Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Zajema 6399 novejših besed in besednih zvez, ki so se v slovenščini pojavile ali uveljavile po letu 1991, ob tem pa tudi novejše pomene že normiranega besedja. Slovarski sestavek je oblikovan pregledno in zajema izgovarjavo, besednovrstne in druge slovnične podatke, pomensko razlago, avtentične besedilne zglede, sinonime in etimološke osvetlitve. Pomembna novost knjige je korpusna obravnava novega, v rabi živega besedja; ta temeljni na analizi besedilnega korpusa Nova beseda.

Nove besede, besedne zveze in pomeni, ki jih prinaša slovar, odsevajo novosti v življenjskem okolju, slogu in usmeritvah, ki sta jih prinesli zadnje desetletje preteklega in prvo desetletje novega tisočletja. Obsegajo tako okoljsko tematiko kot popularno glasbo, tako politiko kot mladostniško kulturo, tako računalništvo kot družabne igre. Tako naj bi priročnik ne bil le vodnik po novem besedju, ampak dokument, ki nas opozarja, da je jezik nenehno v nastajanju, gibljiv in sproščen, v slovarju ujeto besedje pa svojevrsten odsev časa, v katerem so besede živele.

Nagovor prof. dr. Marka Snoja na tiskovni konferenci v Prešernovi dvorani 21. 2. 2013:

Spoštovani gostje, kolegice in kolegi,

od danes do začetka pomladi nas loči natanko mesec dni in ta zimski dan je posvečen maternim jezikom. Materni jezik, ki v temelju določa naš pogled na svet, ni kateri koli jezik, kakor tudi mati ne rečemo vsaki ženski, ki bi to lahko bila. Do maternega jezika imamo poleg razumskega praviloma tudi čustven odnos, cenimo in poznamo ga drugače kot tuje, zanj naj bi skrbeli bolje kot za druge, in ne pomeni nam zgolj večinskega ali uradnega jezika v Republiki Sloveniji. Zato danes ne praznujemo dneva večinskih ali uradnih jezikov niti dneva J1, temveč prav dan maternih jezikov – v našem primeru slovenskega.

Skrb za trajnostni razvoj jezika obsega široko področje delovanja in je dodeljena vsej jezikovni skupnosti. Našemu inštitutu je še prav posebej zaupana skrb za različne opise in razlage sodobnega jezika v vseh njegovih pojavnih oblikah, pa tudi njegove zgodovine in predzgodovine. Ena naših temeljnih nalog je opis njegovega besedja, ki se od antike dalje udejanja v slovarski obliki. Po Pleteršniku in Glonarju je vlogo našega temeljnega slovarja prevzel Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki je bil dejansko zaključen leta 1991 in se od tedaj ni posodabljal niti v knjižnih niti digitalnih izdajah. Jezik se je v zadnjih dvajsetih letih – tako kot vedno, morda celo malce hitreje razvijal –, spreminjal in dopolnjeval. Dopolnitve njegovega besedja prinaša Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, ki je danes končno pred nami. V njem bomo našli večino besed, ki so se v pisni obliki našega jezika uveljavile v zadnjih desetletjih, in mnogo pomenov ter besednih zvez, ki v času nastajanja SSKJ niso bili v širši ali sploh kakršni koli rabi. SNB je torej po vsebini in namenu dopolnilo Slovarja slovenskega knjižnega jezika, kot ga je narekoval jezikovni razvoj od leta 1991 dalje. Njegova vsebina so slovarski prikazi v zadnjih dveh desetletjih nastalih ali oživljenih besed, besednih zvez in pomenov, ki s tem slovarjem tudi formalno postajajo del slovenskega občnega besedja – nevtralnega, pogovornega ali kako drugače stilno-zvrstno zaznamovanega. Slovar novejšega besedja slovenskega jezika in Slovar slovenskega knjižnega jezika torej odslej predstavljata namensko in funkcionalno celoto.

Nove besede, besedne zveze in pomeni, ki jih prinaša slovar, odsevajo novosti v življenjskem okolju, slogu in usmeritvah, ki sta jih prinesli zadnje desetletje preteklega in prvo desetletje novega tisočletja. Ker so bile nekatere novosti kratkega diha, so tudi poimenovanja zanje medtem že zastarela (tamagoči), in ker si nekatere novosti šele utirajo pot v našo zavest, je tudi raba njihovih poimenovanj še negotova in posledično nedorečena (vegan ali veganec). Velika večina stvarnih in miselnih novosti pa je vendarle nastopila za daljši čas, zato bodo tudi njihova poimenovanja zelo verjetno vztrajala še daleč v prihodnost.

Dejstvo, da je novi slovar dopolnilno nadaljevanje in ne zgolj dodatek k Slovarju slovenskega knjižnega jezika, saj se njegova zgradba razlikuje od zgradbe tega temeljnega slovarja v več medsebojno povezanih posameznostih, je pogojeno s sodobnimi spoznanji, prijemi in izboljšano, mestoma tudi poenostavljeno slovaropisno prakso. Na slovenskem slovaropisnem prizorišču predstavlja vezni člen med prvo in prenovljeno izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ob tem pa, sicer le v obrisih, nakazuje nekatere prvine pripravljajočega se novega razlagalnega slovarja.

Slovar so v sodelovanju s srednjo generacijo zasnovali in začeli pisati sodelavci, ki so svoje znanje in izkušnje črpali iz dela pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika, dokončali pa večinoma mlajši kolegi, ki svoje najboljše moči usmerjajo v nastajanje novega razlagalnega slovarja. Slovar novejšega besedja slovenskega jezika je torej tudi medgeneracijsko povezovalen. Ta okoliščina mu daje potrebno širino in trdnost, hkrati pa je tudi razlog, da kot vsaka medgeneracijska vez skriva kako zavedno nedorečenosti in kako neizogibno nasprotje.

Njegovi začetki segajo v čas po zaključku redakcije Slovenskega pravopisa. Izdelavo geslovnika je omogočil projekt Novejša slovenska leksika (v povezavi s spletnimi viri), katerega popolnejši rezultat je objavljen v istoimenski monografiji iz leta 2009. Domala sočasno so potekale redakcije geselskih sestavkov, ki so se sistemsko in v posameznostih nepretrgoma izboljševale. Starejši kolegi so v delo uvajali mlajše, potek dela je zaznamoval prehod na slovaropisni računalniški program iLEX, s pomočjo katerega je bila redakcija lansko jesen končana.

S tega mesta se za tvorno sodelovanje zahvaljujem najprej vsem soavtorjem slovarja. Njihovi deleži so medsebojno težko primerljivi, saj so nekateri pri delu sodelovali od začetka, drugi pa manj kot leto dni, zato jih navajam po abecednem redu: doc. dr. Aleksandra Bizjak Končar, doc. dr. Nataša Gliha Komac, mag. Alenka Gložančev, Boris Kern, Polona Kostanjevec, dr. Simona Klemenčič, Domen Krvina, dr. Nina Ledinek, dr. Mija Michelizza, Tanja Mirtič, Andrej Perdih, Špela Petric, Ivanka Šircelj Žnidaršič in izr. prof. dr. Andreja Žele. Zahvaljujem se tudi terminološkim svetovalcem doc. dr. Primožu Jakopinu, dr. Jani Mrak in Suzani Tratnik, recenzentkama doc. dr. Heleni Dobrovoljc in izr. prof. dr. Majdi Merše, oblikovalcu platnic Dušanu Grobovšku in našemu kolegu Simonu Atelšku, ki je poskrbel za prelom in oblikovanje notranjosti, pa tudi Založbi ZRC in njenemu glavnemu uredniku mag. Alešu Pogačniku za vso potrebno podporo pri rojstvu knjige. In ne nazadnje se zahvaljujem še financerjem, brez katerih delo ne bi bilo opravljeno: Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije.

Dodatni informaciji

1. V drugi polovici marca 2013 je bil slovar ponatisnjen. Geselski sestavki ponatisa se od prvotnih razlikujejo le v popravi doslej opaženih zatipkov.
2. Spletno izdajo slovarja načrtujemo v letu 2015.