Monografija se ukvarja z antropološkimi vprašanji nenehne in nestabilne rekonstrukcije prostora in kraja v vasi Dhërmi/Dimades v južni Albaniji. Podrobneje so preučeni procesi rekonfiguracije in redefinicije pomenov, ki se nanašajo na vas in njene prebivalce. Prevladujoča tema je raziskovanje načinov, kako ljudje skozi proces nenehnih potovanj, selitev in stikov z drugimi ljudmi in kraji poustvarjajo in reproducirajo položaj vasi, kakor tudi njihovo lastno umeščenost v vasi. Delo osvetli pomen prostorskih konceptov kot so prostor, kraj, lokacija in pokrajina ter raziskuje njihovo povezanost z identitetnimi procesi. Na sodoben in inovativen način obravnava aktualne družbenopolitične probleme pripadnosti, identitetnih premen in poustvarjanja nacionalnih idej v jugovzhodni Evropi.

Že samo dvojno ime vasi razkrije prva dvoumja, ki se prepletajo v vaškem prostoru. Številni prebivalci Dhërmija/Drimadesa potujejo skoz vasi in mesta v Albaniji in Grčiji in tudi širom po Evropi. Ko potujejo skoz kraje in med njimi, vaščani vedno znova opredeljujejo svoje mesto v vasi, pa tudi položaj in pomen vasi. Na podlagi teh procesov se pogosto ustvarjajo dvoumja, ki vodijo v pogajanja in spore o pripadnosti in umeščenosti vaščanov ter vasi same. Domačini in izseljenci, priseljenci, sezonski delavci, zgodovinopisci, demografi, geografi, politiki in drugi pripisujejo vasi in njenim prebivalcem različne pomene. Ti so med seboj povezani in se v procesih lokalne, regionalne in nacionalne rekonstrukcije prostorov in krajev neprestano spreminjajo. Zaradi tega so procesi nenehne in nestabilne konstrukcije prostorov in krajev v vasi Dhërmi/Drimades osnovno izhodišče tega dela. V posameznih poglavjih avtorica razčleni različne poglede in reprezentacije vasi in njenih prebivalcev (prvo poglavje); jih postavi v historični kontekst zgodovinopisja, ki s podobnim diskurzom, a z različnimi interesi rekonstruira preteklost vasi (drugo poglavje); analizira zgodbe posameznikov, ki opisujejo potovanja in selitve čez morje in gore in s tem osmišljajo položaj vasi (tretje poglavje); in naposled razišče spore in pogajanja o smeteh na obali vasi, s katerimi ljudje konstruirajo obalni kraj in nanj vežejo svojo pripadnost (četrto poglavje).

Delo je namenjeno predvsem humanistom in družboslovcem ter študentom teh disciplin. Zanimiva pa je tudi za širši krog bralcev, ki bi se radi seznanili s problematiko identitete, prostora in kraja, ali jih zanimajo konkretno vprašanja, povezana z Albanijo.