Kulturni svetniki in kanonizacija

Kulturni svetniki in kanonizacija

Uredil: Marijan Dović
Leto: 2016

Kolektivna monografija, ki jo sestavlja dvajset poglavij izpod peres večinoma slovenskih raziskovalcev in raziskovalk, poskuša inovativno vpeljati nekatere analitične koncepte (kulturni svetniki in njihovi kulti, kulturno svetništvo), z njihovo pomočjo pretresti ustaljene humanistične predstave o procesu kanonizacije oziroma kanonu in na tej podlagi na novo osvetliti izbrane primere. Koncept kulturnega svetništva v tej knjigi služi splošnejšemu premisleku o nacionalizmu kot obliki sekularne oziroma civilne religije. Knjiga pri tem izhaja iz študij kulturnega nacionalizma, ki so od druge tretjine 19. stoletja naprej po vsej Evropi zabeležile razmah nacionalno motiviranega slavljenja »vélikih mož« kulture – pesnikov, pisateljev, skladateljev ter drugih umetnikov in intelektualcev. Množične razsežnosti komemorativnih kultov, ki so jim ritem dajale obletnice, predvsem stoletnice, vzneseno postavljanje spominskih obeležij in pestra ritualna orkestracija, pričajo o ključni vlogi slavljenja umetnikov pri formiranju modernih evropskih narodov.

Kazalo vsebine

MARIJAN DOVIĆ: O kulturnih svetnikih in kanonizaciji: uvod

1.            MARIJAN DOVIĆ: Kanonizacija kulturnih svetnikov: analitični model
2.            JERNEJ HABJAN: Od kulture svetnikov do svetnikov kulture: svetnik in literat med življenjem in delom
3.            JOLA ŠKULJ: Vloga nacionalnega, kozmopolitizem in kanonizacija
4.            MIRAN ŠPELIČ: Kanonizacijski postopki v Cerkvi v preteklosti in danes
5.            DAVID MOVRIN: Evropska hagiografija med Bogom in narodom

II.

6.            MARKO MARINČIČ: Pesniška samoposvetitev in translatio imperii: Enij, Vergilij, Petrarka, Prešeren
7.            MARTINA OŽBOT: »La questione della lingua« in kanonizacija nekaterih italijanskih klasikov
8.            IRENA SAMIDE: Evropski kulturni svetnik Friedrich Schiller in njegova kanonizacija na Slovenskem
9.            MIHA JAVORNIK: Od ideologizacije do ideologizacije na primeru Aleksandra S. Puškina

III.

10.          MARINA PROTRKA ŠTIMEC: Očetje književnosti in otroci časa: spominske slovesnosti v produkciji začetkov hrvaške nacionalne književnosti
11.          MARIJA ŠAROVIĆ: Kulturne ikone 19. stoletja v Srbiji
12.          BOJAN BASKAR: Njegoš med dvema svetništvoma: slavljenje nacionalnega pesnika in vladarja ob dvestoti obletnici njegovega rojstva

IV.

13.          BOŽIDAR JEZERNIK: Slovenska narodna prebuja in »velmožje«
14.          MARKO JUVAN: Svetovljenje nacionalnega pesnika in asimetrije prevajanja: Prešernov primer
15.          ALENKA KORON: Hagiografski diskurz v zgodnjih biografijah o Prešernu
16.          ANDRAŽ JEŽ: Zakaj Stanko Vraz ni kulturni svetnik?
17.          MIRA MILADINOVIĆ ZALAZNIK: Razvoj grofa Antona Aleksandra Auersperga in naša podoba o njem
18.          MONIKA DEŽELAK TROJAR: Kanonizacija Antona Martina Slomška v verskem in kulturnem kontekstu
19.          LUKA VIDMAR: Gaudí in Plečnik: od kulturne kanonizacije do cerkvene beatifikacije
20.          URŠKA PERENIČ: Toponomastika uličnih imen, nacionalna identiteta in pripadanje: literarne ulice v ožjem središču Ljubljane

IMENSKO KAZALO
O AVTORICAH IN AVTORJIH
SUMMARY

Še ...

KULTURNI SVETNIKI IN KANONIZACIJA; Večer - V soboto 5.8.2017