Skip to main content
Tih spomin vsem žrtvam boja. Diferenciacija in interference v slovenskem pesnjenju med drugo svetovno vojno 1941–1945.


Avtorica: Marija Stanonik
Leto: 2016


Monografija Iz kaosa kozmos in prvi dve knjigi iz zbirke Poezija konteksta so posvečene pesnjenju v okviru slovenskega odporniškega gibanja in z njim povezane revolucije v drugi svetovni vojni 1941–1945. Drugi dve zajemata pesnjenje slovenskih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko v drugi svetovni vojni od 1941 do 1945 in pesnjenje Slovencev od italijanske zasedbe slovenskega ozemlja po rapalski pogodbi leta 1920 in slovenskih mobilizirancev v italijansko vojsko v drugi svetovni vojni 1941–1943.Tukajšnja peta knjiga obravnava pesnjenje v okviru različnih skupin, ki se niso strinjale z Osvobodilno fronto in so delovale mimo nje ali proti njej. Uvodoma nakazuje stičišča med obema medvojnima taboroma. Navedeni primeri snovnega prevzemanja so kljub deklarativnemu raz-ločevanju in najhujšemu nasprotovanju njihovih nosilcev dokaz, da so bile vojna resničnost in usode posameznikov v njej veliko bolj življenjsko prepletene in povezane, kot se to dá dojeti iz dnevnih parol in enostranskih izjav.

Nagovarjajoče vrste domobranskega pesnjenja so zrcalni odgovor partizanskemu. V izrednih vojnih razmerah ima budnica predvsem propagandno funkcijo. Iz enakih vzrokov so nastajale ironične himne in satirične pesmi po vzoru folklornih pesmi, parodijam je služila slovenska klasična literarna tradicija.

Iz motivike domobranskega pesnjenja so javnosti prvič na splošno predstavljeni motivi boja, misli in smrti, od karakterističnih avtorjev pa dokaj epsko nadarjeni Vinko Žitnik kot najbolj prepričan domobranski pesnik, Vid Ambrožič, ki ni varčeval s sočutjem in kritiko ne na levo ne na desno, ter Tine Debeljak, ki je v Véliki črni maši za pobite Slovence (Buenos Aires 1949) najgloblje dojel tragiko slovenskega razkola v pravkar končani vojni. Za partizansko publicistiko je Krst pri Savici ""plemenita pesem"", v kateri se klic k uporu konča z resignacijo. Domobranska publicistika doživlja Krst pri Savici kot apologijo krščanske vere.

Primerjava karakteristične motivike (maščevanje, kri, sprava) z obeh strani najbolj avtentično prikazuje idejni spopad dveh ideologij, ki sta sprožili državljansko vojno. Janez Kolenc jo je na svoji koži usodno doživljal, kot priča zadnji del Bratomorna vojna v slovenski literaturi. Vladimir Kavčič je eden najzgodnejših avtorjev, ki se je bil z njo pripravljen spoprijeti in je z njo prežeta večina njegove literature.



Kazalo vsebine

SPREMNA BESEDA
UVODNE PRIMERJAVE
1. Torzo v raziskovanju pesnjenja med II. svetovno vojno 1941–1945
2. Medbesedilne navezave
3. Slovenski pasijon 1941–1945
NAGOVARJAJOČE VRSTE DOMOBRANSKEGA PESNJENJA
1. Budnica
2. Himna
3. Satira
IZ MOTIVIKE DOMOBRANSKEGA PESNJENJA
1. Boj
2. Misel
3. Smrt
PRIMERJAVA KARAKTERISTIČNE MOTIVIKE Z OBEH STRANI
1. Dies irae
2. Krvava rihta
3. Sprava med drugo svetovno vojno in po njej
KARAKTERISTIČNI AVTORJI
1. Vinko Žitnik
2. Tine Debeljak
3. Vid Ambrožič
BRATOMORNA VOJNA V SLOVENSKI LITERATURI
1. Reaktualizacija Krsta pri Savici v literarjenju med drugo svetovno vojno
2. Janeza Kolenca (1922–2014) pogovori z mrtvimi
3. Strah in pogum v literaturi Vladimira Kavčiča (1932–2014)
SKLEP



Še ...

Iztok Ilich: MARIJA STANONIK, TIH SPOMIN VSEM ŽRTVAM; Radio Slovenija Ars

Iztok Ilich: TIH SPOMIN VSEM ŽRTVAM BOJA; Bukla let. 12/št. 122, junij 2016



Redna cena
25,00 €

Spletna cena


Ključne besede
državljanska vojna
literarne študije
literarne teme
literarni motivi
NOB
politika
povojni poboji
slovenska književnost
slovenska poezija
slovenski pesniki
svetovna vojna 1939-1945




Možnosti

Dodaj med priljubljene

Natisni

Pošlji po mailu

QR