Del slovenskega, italijanskega, avstrijskega, hrvaškega in črnogorskega ozemlja je bil v začetku 19. stoletja vključen v politično in upravno enoto, imenovano Ilirske province. Nastale so na zahtevo Napoleona Bonaparta in skupaj z njegovim padcem tudi prenehale obstajati. Pričujoča knjiga želi obeležiti dvestoto obletnico Ilirskih provinc, poudariti vlogo kartografije na Slovenskem ter pomen zgodovinskega trenutka z vzroki in posledicami nastanka Ilirskih provinc. Skoraj nepoznani Gaetano Palma je avtor kartografskega prikaza takratnega ozemlja Ilirskih provinc. Odlike zemljevida so razmeroma veliko merilo, kakovosten kartografski prikaz reliefa in sistematična razčlenitev nekaterih kartografskih prvin. Ta upodobitev Ilirskih provinc je bila izdelana za povsem vsakdanji namen, ki naj bi pomagal bolje spoznati in vsestransko razumeti prikazano območje. Zato so avtorji dodali reprodukciji zemljevida še pregled državnopravnega statusa Ilirskih provinc, pregledni oris glavnih dosežkov napoleonske kartografije na območju vzhodnega Jadrana in vzhodnih Alp, podroben geografski opis ter indeks geografskih imen. S tem so zemljevid in takratno dogajanje predstavili sodobnemu bralcu.