
Viktorjev spodmol and Mala Triglavca. Contributions to understanding the Mesolithic period in Slovenia.
Uredil:
Ivan Turk
Leto:
2004
V zborniku, prvem s področja mezolitika v Sloveniji, sta obravnavani dve izjemno bogati najdišči na Krasu v zahodni Sloveniji: Viktorjev spodmol in Mala Triglavca. Viktorjev spodmol je novo odkrito najdišče, kjer so se raziskave komaj začele, v Mali Triglavci pa potekajo že dalj časa. Po veliki gostoti najdb na volumensko enoto, med katerimi izstopajo kamniti artefakti in ostanki različnih živalskih vrst, se najdišči lahko primerjata z vsemi ključnimi mezolitskimi najdišči v Evropi. Podrobno je obdelan predvsem Viktorjev spodmol. Pomembna je primerjava rezultatov različnih terenskih in poterenskih metod, uporabljenih v Mali Triglavci in predvsem v Viktorjevem spodmolu.
V posameznih poglavjih so obdelana mikrolitska orodja, ki pripadajo sovterjensko-kastelnovjenskemu (sauveterrien-castelovien) kompleksu, njihova tipologija in odnosi z drugimi najdišči tega kompleksa s posebnim poudarkom na kronologiji in kronoloških povezavah mezolitskih najdišč v severni Italiji, vključno s Tržaškim krasom, in zahodni Sloveniji (I. Turk in M. Turk). V drugih poglavjih so sistematsko prikazani redki rastlinski ostanki (M. Culiberg), izjemno bogate favne mehkužcev (R. Slapnik, V. Mikuž), ektotermnih vretenčarjev (M. Paunović) in malih sesalcev (B. Toškan, B. Kryštufek) ter ostanki velikih sesalcev (B. Toškan). Samo v Viktorjevem spodmolu je bilo na površini dveh kvadratnih metrov v mezolitski plasti najdenih 58.000 ostankov slepca in 6.076 ostankov, ki pripadajo 103 živalskim vrstam. Na isti površini je bilo 72 tipološko opredeljivih mikrolitov, 104 makrolitska orodja in 12.708 kamnoseških odpadkov.
Enako bogata je Mala Triglavca, ki je v zborniku obdelana samo sumarno s poudarkom na mezolitskih artefaktih. Med temi je treba posebej omeniti številne trapeze. Med neobičajne najdbe spadata vsaj ena koščena žvižgavka in piščal.
V holocenski favni obeh najdišč je nekaj redkih in zato posebej zanimivih vrst kot so: podgana, sivi hrček, dinarska voluharica, bober, pes in los.
Omeniti je treba tudi redke človeške ostanke iz obeh najdišč, ki so sumarno obravnavani v posebnem poglavju (I. Štamfelj, I. Turk) in podrobno v dodatku (I. Štamfelj s sodelavci). V drugem dodatku (I. Turk) so obravnavani 14C datumi za obe najdišči in vprašanje kronometrije kot metode za opredeljevanje in povezovanje mezolitskih najdišč.
Zbornik zaključuje 20 tabel, na katerih je prikazano najdeno mezolitsko gradivo v naravni velikosti in povečavi.
-
Uredil
Drugi avtorji
posamezni prispevki
Maja Bitenc-Ovsenik, Metka Culiberg, Erika Cvetko, Janez Dirjec, Dominik Gašperšič, Boris Kryštufek, Vasja Mikuž, Maja Punović, Rajko Slapnik, Iztok Štamfelj, Borut Toškan, Ivan Turk, Matija Turk, Anton Velušček
prevedli
slikovno gradivo
-
Založnik:
Založba ZRC
-
Izdajatelj
-
ISBN
961-6500-54-6
-
Leto
2004
-
Zbirka
Jezik(i)
-
Specifikacija
trda vezava 21 × 29,5 cm 270 strani 20 tabel, 64 črno-belih risb, fotografij in grafov
-
E-objave
05. 12. 2019
-
Stalna povezava