Vezljivostni slovar slovenskih glagolov je enojezični razlagalni slovar. Vsebinskopredstavitveno je zasnovan večnivojsko, kar z vidika namenskosti pomeni, da je lahko koristen pripomoček zahtevnejšim naslovnikom, ki na podlagi vzorčnih glagolskih gesel oz. leksemov, uvrščenih v različne glagolske vezljivostne skupine, želijo podrobneje spoznati vezljivostne zmožnosti slovenskih glagolov oz. si želijo slovensko skladnjo tudi uzavestiti v smislu boljšega normativno-stilnega tvorjenja povedi in besedil (ti bodo prebrali tudi celotni teoretični uvod in (vsaj) pregledali vezljivostne obrazce); na drugi strani pa je lahko zgolj spremni učni pripomoček učiteljem, učencem in študentom, še posebej tistim, ki se učijo slovenščine kot tujega jezika; in končno je lahko zgolj informativno-normativni vodnik, s katerim sklonom je ustreznejše vezati uporabljeni glagolski pomen.

Slednji dve skupini možnih naslovnikov se pa bosta verjetno omejili samo na informativne legende, ki omogočajo lažjo orientacijo po slovarju. Še v posebno pomoč za čimbolj praktično in posledično poenostavljeno uporabo bo elektronska različica slovarja z različnimi možnimi vidiki iskanja.

Predvsem z vidika poučevanja slovenščine kot neprvega, tj. tujega jezika, se je potreba po vezljivostnem slovarju predvsem slovenskih glagolov, pa tudi samostalnikov in pridevnikov, še najočitneje pokazala, in tudi javno izrazila, že na začetkih vedno bolj sistematičnega poučevanja slovenščine kot tujega jezika. Ravno pri učenju slovenščine kot nematernega jezika je bilo namreč hitro ugotovljeno, da dosedanji dvojezični slovarji, namenjeni Slovencem, ne upoštevajo, ali pa vsaj ne izražajo jasno, večpomenskosti slovenskih leksemov, kar hkrati onemogoča obvestilnost o njihovi pomenski vezljivosti, in še, da pomanjkanje oblikoslovno-skladenjskih opredelitev onemogoča tudi (normirano) strukturnoskladenjsko vezljivost.

V slovarju je vezljivostno zanaliziranih 2591 glagolov kot slovarskih gesel (2061 glavnih izhodiščnih gesel in 530 kazalčnih gesel) – merilo za ta obseg je zajetje pomensko-skladenjsko temeljnejših glagolov iz petih osnovnih glagolskih pomenskih skupin (tj. iz vseh nosilnih vezljivostnih skupin glagolov – upoštevani so stanjski glagoli /telesnega in duševnega stanja/ vključno z glagoli nastajanja, glagoli ravnanja/upravljanja/ustvarjanja, glagoli govorjenja/mišljenja/razumevanja, glagoli spremembe in glagoli premikanja; vsi s faznimi in naklonskimi različicami.

Zlasti je pomembno, predvsem pa koristno in potrebno, da je bilo pri redakciji pretežno znanih glagolov oz. glagolskih gesel (izhodišče je Slovar slovenskega knjižnega jezika) izvedeno aktualizacijsko preverjanje in kritično usklajevanje pomensko- in strukturnoskladenjske rabe glagolov z današnjo aktualno/živo rabo.

Uporabniku oz. naslovniku so ponujeni različni seznami in legende simbolov, kvalifikatorjev in pojasnil, uporabljeni in namenjeni za prikaz vezljivosti po posameznih pomenih glagola v okviru celotnega pomenja v slovarskem geslu. Pri načinu prikaza in izražanja vezljivosti so osnovni in zato hkrati najpomembnejši vezljivostni podatki tako v seznamih/legendah kot v slovarskih geslih označeni v rdeči barvi, nasprotno so pomensko-skladenjske formule, namenjene predvsem jezikoslovcem, označene z zatemnjeno barvo in s tem umaknjene v ozadje. Sporočilno hierarhijo dopolnjujejo samoumevni in hkrati nujni zgledi v navadnem nevtralnem tisku. Pri zgledih so neobvezna določila označena z okroglimi oklepaji, nevezljiva dopolnila so v poševnih oklepajih – ista oz. usklajena oklepajna hierarhija je upoštevana v pomenskih razlagah.

Kot vsako izhodiščno delo bo slovar že takoj v naslednji fazi omogočal dopolnitve in nadgradnjo – predvsem v smislu različnonamenskih uporabnostnih različic (tj. predvsem za učenje slovenščine na različnih zahtevnostnih nivojih). Vsekakor je potrebno poudariti, da bo slovar hkrati izšel v knjižni in digitalizirani obliki (tj. hkrati v knjigi in v priloženem CD-romu); predvsem elektronska izdaja pa bo omogočala iskanja na različnih zahtevnostnih stopnjah.