Zgibani zemljevid, za katerega kartografsko in tehnično izvedbo so poskrbeli na Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo FAGG, je pomemben zato, ker se v njem prvič pojavijo nekateri redakcijski prijemi, ki so se pozneje na široko uveljavili tako v kartografiji kot v pravopisnih pravilih. Govora je predvsem o rabi poševnice za ločevanje zapisov dvojezičnih imen na območjih uradne dvojezičnosti v Republiki Sloveniji ter v sosednjih državah Avstriji in Madžarski. Ker se je na drugih zamejskih in območjih brez tega statusa in bolj oddaljenih območjih uporabila klasična oblika zapisovanja eksonimov (manjši zapisi slovenskih imen pod tujejezičnimi), je mogoče že iz samega načina zapisovanja dvojezičnih imen razbrati status dvojezičnih območij. Razen tega so na zemljevidu sistematično zapisana pokrajinska imena in imena vseh slovenskih naselij z več kot 200 prebivalci.