Bovški govor spada v obsoško narečje, tj. najsevernejše narečje primorske narečne skupine. Bovški govor v širšem pomenu se govori od vasi Srpenica po dolini reke Soče navzgor do Vršiča ter po dolini reke Koritnice do Predela. V ožjem pomenu k bovškemu govoru prištevamo Bovec in okoliške vasi v Bovški kotlini (Plužna, Čezsoča, Kal-Koritnica). V slovarju so zbrane predvsem tiste narečne besede z Bovškega, ki jih ni mogoče najti v slovarjih knjižnega jezika ali se njihov pomen razlikuje.

Avtorica v uvodnem delu predstavi jezikovne značilnosti in posebnosti obravnavanega narečnega govora ter pojasnila o zgradbi slovarskega gesla. Sledi slovarski del, v katerem je popisanih 2923 besed, ki se razlikujejo od slovenskega knjižnega jezika (številne imajo dva ali več pomenov), za lažjo uporabo slovarja pa je dodanih še 1056 kazalk. Poknjiženim iztočnicam sledi fonetični zapis besede, njeni slovnični podatki ter ustreznica v knjižnem jeziku ali opis pomena. V ponazarjalnem gradivu so navedeni primeri, ki so bili zbrani na terenu. Nekatera gesla imajo tudi dokumentarni razdelek.

Večina besedja je še v vsakdanji rabi ali pa se jih prebivalci Bovškega še spominjajo, nekatere besede pa so tako kot posamezne dejavnosti (gospodarske, družbene, kulturne) že utonile v času.