Gabriello Puliti (ok.1583–1644) je prišel v Istro leta1604, kmalu po vstopu v minoritski red. Med letoma1605 in 1624 je s prekinitvami deloval v Kopru, kjer je kot stolni organist, skladatelj in splošno izobražen glasbenik bistveno prispeval k razvoju glasbenega življenja v istrski prestolnici in v celotni Istri, njegove skladbe pa so poznali tudi izven širšega beneškega kulturnega prostora. Zbirka Sacræ modulationes je bila natisnjena v Parmi in je prvi dokument Pulitijevega ustvarjanja. Vsebuje 6 štiri- in 15 petglasnih motetov na običajna liturgična besedila z dodanim enigmatičnim triglasjem. Skladbe so namenjene različnim liturgičnim priložnostim, glasbeno-tehnično pa izražajo skladateljev razvejan študijski pristop. Skladbe zbirke so dragocen del repertoarja severnoitalijanskega poznorenesančnega večglasja. V sodobni notni izdaji so opremljene z uvodom o skladateljevem življenju in delu, revizijskim poročilom ter besedili skladb s prevodi, dopolnjuje pa jo še nekaj faksimiliranih strani izvirnika.

Zbirko Sacræ modulationes so natisnili leta 1600 v Parmi in je prvi dokument Pulitijevega ustvarjanja. Vsebuje 6 štiri- in 15 petglasnih motetov na običajna liturgična besedila z dodanim enigmatičnim triglasjem. Skladbe so namenjene različnim priložnostim liturgičnega koledarja, v svoji glasbeno-tehnični različnosti pa so podoba skladateljevega razvejanega študijskega pristopa. Skladbe zbirke Sacræ modulationes ob znakih novega glasbenega časa temeljijo na dediščini renesančne polifonije in so dragocen del bogatega repertoarja severnoitalijanskega poznorenesančnega večglasja.