Monografija prvič doslej primerjalno obravnava razvoj in delovanje reformacije v srednji Evropi z upoštevanjem slovenske reformacije in njenega glavnega predstavnika in organizatorja Primoža Trubarja. Monografija kaže izstopanje Primoža Trubarja na jezikovnem in književnem področju v primerjavi z drugimi srednjeevropskimi narodi in deželami, kjer so bila večkrat pomembna druga težišča. Primerjalno kaže tudi izreden dosežek slovenske reformacije s prevodi Trubarjevih svetopisemskih tekstov in celotnim prevodom Biblije Jurija Dalmatina.

Monografija dokumentira pomen Primoža Trubarja, ki je poleg slovenske reformacije deloval tudi za južnoslovanski prostor, ter svojim rojakom predočal reformacijo v drugih evropskih in srednjeevropskih državah. Posamezna poglavja predstavljajo razvoj in vlogo reformacije po posameznih deželah in pri ljudstvih: pri Slovencih, v Prekmurju, pri Hrvatih, na severovzhodnem delu tedanje Ogrske, današnje Slovaške (Spiš, Levoča, Košice), o reformaciji v zahodni in osrednji Ogrski, o prekrščevalstvu na Moravskem, o reformaciji v Šleziji, na Poljskem, v poljski Prusiji, v Litvi, na Sedmograškem, na Češkem in Moravskem ter reformaciji Lutrove smeri na Ogrskem in Slovaškem. Posebna poglavja osvetljujejo še pomen Trubarja za razvoj slovenskega jezika in humanistično ozadje Trubarjevega pisma Bohoriču ter reformacijo širše, tako pomen Dunaja za reformacijo, politične in cerkvene okvirne pogoje reformacije v Evropi, kot tudi stare prevodih Biblije v srednji Evropi, ki je v knjigi ponazorjen je z zemljevidom »Evropa« iz atlasa Abrahama Orteliusa Theatrum Orbis Terrarum (1572).