Monografski zbornik s prispevki 14 slovenskih in 10 tujih avtorjev analizira opus Antona Ocvirka, utemeljitelja primerjalne književnosti na Slovenskem, in ga postavlja v kontekst razvoja stroke doma in na tujem. Drugo problemsko težišče knjige je današnje stanje stroke po svetu, ki ga opredeljujejo prevrati v humanističnih vedah ter spremenljiva vloga literature v procesih globalizacije. Podrobneje so obravnavani problemi literarnega zgodovinopisja ter razmerja med primerjalno književnostjo in sorodnimi ali konkurenčnimi disciplinami. V današnji krizi primerjalne književnosti se kažejo možnosti za njeno prenavljanje in napovedujejo nove razvojne perspektive.

Namen knjige je pretresti stanje primerjalne literarne vede, stroke, ki se je v dvajsetem stoletju močno uveljavila med humanističnimi vedami, v zadnjih dveh desetletjih pa v njej ob nedvomni zunanji ekspanziji ponovno poteka diskusija o njenih filozofskih in ideoloških osnovah, temeljni teoretični orientaciji, spoznavnih ciljih in družbeni vlogi. Zunanji povod za nastanek dela je bila stoletnica rojstva Antona Ocvirka, utemeljitelja znanstvene primerjalne književnosti na Slovenskem. Nanj se navezuje prvo vsebinsko in problemsko težišče knjige; tukaj se združujejo analize glavnih sestavin Ocvirkovega literarnozgodovinskega, teoretičnega in uredniškega opusa v kontekstu razvoja stroke na Slovenskem, prizadevanja za pozicioniranje tega opusa glede na tedanje stanje stroke v Evropi, še posebej v primerljivih nacionalno kulturnih okoljih, in pretres možnosti za aktualizacijo nekaterih njegovih temeljnih dognanj in stališč. Drugo problemsko težišče monografije je današnje stanje primerjalne književnosti v evropsko-ameriškem območju, ki ga ne usmerja samo njen dosedanji imanentni razvoj, temveč ga predvsem opredeljujejo širši, prevratni idejni in teoretični procesi v humanističnih vedah, povezani s spremenljivo družbeno vlogo njihovega skupnega predmeta, literature in kulture, v procesih globalizacije. Poglavja v tem delu knjige obravnavajo temeljne pojmovne, epistemološke in metodološke opredelitve stroke. Še posebej se posvečajo problematiki pisanja (primerjalne oziroma svetovne) literarne zgodovine ter razmerjem med primerjalno književnostjo in sorodnimi ali konkurenčnimi disciplinami, zlasti kulturnimi študiji. Obravnavajo vprašanje o t. i. krizi primerjalne književnosti, v kateri najdevajo možnosti za njeno prenavljanje, in nakazujejo njene razvojne perspektive v 21. stoletju.

Uredniška koncepcija in izbor avtorjev sta omogočila, da knjiga povezuje notranji historiat primerjalne literarne vede na Slovenskem z njenimi sočasnimi evropskimi konteksti in ga sopostavlja s kritičnim pretresom današnjega stanja po svetu. Spričo tega je knjiga relevantna tako za matično stroko in sorodne discipline na Slovenskem kakor tudi za aktualno avtorefleksijo primerjalne književnosti v evropskem in svetovnem merilu, saj jim daje svoj specifičen snovni, problemski in terminološki prispevek.