Pravni terminološki slovar (do 1991, gradivo) je enojezični razlagalni slovar. Obsega 12.363 slovarskih člankov z relevantnimi pravnimi zvezami in je jezikovna poustvaritev slovenskega pravnega reda, aktualnega do spremembe družbenega sistema leta 1990 oz. osamosvojitve Slovenije leta 1991. Čeprav je gradivno omejen na obdobje do 1991, predstavlja največjo sistematično zbirko slovenske pravne terminologije in je zato lahko osnova za izdelavo sodobnega pravnega slovarja. Vključuje pravnozgodovinske pojme, pojme, ki so se v slovenskem pravu uporabljali pred drugo svetovno vojno in kažejo državotvornost slovenskega naroda, pojme, ki jih je ustvaril socializem, v manjši meri je upoštevana tudi pojmovnost, oblikovana z družbeno-političnimi spremembami ob koncu 80. let prejšnjega stoletja.

Slovar je nastajal več kot petdeset let, njegovi začetki segajo v leto 1939, ko je Akademija znanosti in umetnosti določila posebno proračunsko postavko za pripravljanje pravne terminologije. Med vojno je delo mirovalo, leta 1945 pa so bili v oddelek za pravno terminologijo imenovani akademiki Janko Polec, Fran Ramovš in Milan Škerlj. Gradivo za slovar je v obdobju 1946–1952 pripravljalo 32 izpisovalcev, ki so termine izpisovali iz uradnih glasil in pravnega slovstva od leta 1895 dalje. Kasneje se je izpisovanje v zmanjšanem obsegu nadaljevalo do leta 1986.

Pri izdelavi slovarja so sodelovali zlasti: Jaromir Beran, Alojzij Finžgar, Jože Juhart, Peter Kobe, Viktor Korošec, Ciril Kržišnik, Gorazd Kušej, Avgust Munda, Vladimir Murko, Albin Ogris, Stanko Peterin, Leonid Pitamic, Janko Polec, Miloš Rybař, Rudolf Sajovic, Milan Škerlj, Makso Šnuderl, Ivan Tomšič, Lado Vavpetič, Sergij Vilfan. Slovar je od 1986 dalje dodeloval Ciril Kržišnik (do 1993) ob sodelovanju strokovnjakov s Pravne fakultete v Ljubljani. V zadnji fazi obdelave sta gradivo pregledala pravnika Borut Stražišar in Janez Jeglič, ki sta s svojimi pripombami pripomogla k izboljšanju nekaterih slovarskih rešitev.

Po letu 1991 je potekal računalniški vnos gradiva, intenzivnejša slovarska obdelava pa v letih 1996–1998. Pri njej so sodelovali slovaropisni strokovnjaki: Marjeta Humar, Silvo Torkar, Borislava Košmrlj-Levačič, Ivanka Šircelj-Žnidaršič in Polona Gantar.

Slovar ni bil dokončan v času, ko je še veljala zakonodaja izpred leta 1991, njegovo celovito posodobljenje pa ni bilo mogoče zaradi smrti večine soavtorjev. Kljub temu ostaja pomemben terminološki pripomoček, namenjen predvsem pravnikom, pa tudi nepravnikom, ki se želijo oz. morajo spoznati s pravnimi pojmi. Končno pa je delo dokaz pravotvornosti Slovencev in del naše kulturne identitete, ki jo moramo ohraniti v večkulturni Evropski uniji.