Ob nastajanju Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA) so v ponovnih objavah člankov s kartami za SLA dokumentirani začetki tega težko pričakovanega dela slovenske dialektologije in pot, ki bo končno privedla do njegove uresničitve. Ponovno so objavljeni vsi do leta 2008 izšli članki z jezikovnimi kartami za SLA, opremljeni z ustrezno bibliografijo in s kazali, pa tudi pripomočki, uporabljeni pri zbiranju gradiva za SLA (vprašalnica in osnovna narečna karta z mrežo krajev, kjer je bilo zapisano gradivo). Od leta 2010 tudi na svetovnem spletu.

Avtorji prispevkov so Francka Benedik, Tjaša Jakop, Kosta Peev, Urška Petek (poročena Kastelic), Saša Poklač (poročena Vojtech Poklač), Vera Smole, Matej Šekli, Jožica Škofic in Mitja Zupančič.

V jezikovnem (ali lingvističnem, tudi narečnem) atlasu so na kartah določenega področja, ki jih spremljajo komentarji in jih podpira gradivo, praviloma razlikovalno predstavljene različice narečnih pojavov, ki so zbrani z anketami, iz različnih jezikovnih ravnin ali s pomenskega stališča. Strokovni javnosti je tako olajšan pregled nad že opravljenim delom in izkušnjami, ki so se nabrale ob njem, za zainteresirane laike pa so lahko zelo zanimivi dokumentirani podatki, kaj se na slovenskem jezikovnem področju (torej tudi v slovenskem zamejstvu) govori za bratranec, brisača, cvetnonedeljska butara, drevi, dvanajst, kovač, koruza, koruzni storž, krompir … z narečnim izgovorom.