SPREMNA BESEDA

I. del: SPLOŠNO

1 PALINOLOGIJA (Maja Andrič)

• 1.1 Zgodovina raziskav
• 1.2 Nastanek in zgradba pelodnih zrn
• 1.3 Tafonomija – v kakšnih razmerah se ohrani pelod in kako nastaja fosilni pelodni zapis?
• 1.4 Vzorčenje in shranjevanje vzorcev
• 1.5 Laboratorijska priprava vzorcev
• 1.6 Analiza vzorcev: identifikacija in kvantifikacija peloda, opis sedimenta, določanje koncentracije mikroskopskega oglja in starosti sedimenta
• 1.7 Interpretacija palinoloških rezultatov

2 ARHEOBOTANIKA (Tjaša Tolar)

• 2.1 Zgodovina raziskav
• 2.2 Tipi rastlinskih makroostankov z arheoloških najdišč
• 2.3 Tafonomija
• 2.4 Vzorčenje in shranjevanje vzorcev
• 2.5 Laboratorijska priprava vzorcev
• 2.6 Analiza rastlinskih makroostankov: razvrščanje, identifikacija, kvantifikacija
• 2.7 Interpretacija arheobotaničnih rezultatov

3 ARHEOZOOLOGIJA (Borut Toškan)

• 3.1 Zgodovina raziskav
• 3.2 Tipi arheozooloških ostankov
• 3.3 Tafonomija
• 3.4 Vzorčenje in shranjevanje vzorcev
• 3.5 Laboratorijska priprava vzorcev
• 3.6 Analiza arheozooloških ostankov: opredelitev, opis in kvantifikacija
• 3.7 Interpretacija arheozooloških rezultatov

II. del: PRIMERI PALEOOKOLJSKIH RAZISKAV

UVOD

• Taksonomija rastlin in živali
• Časovne skale

1 PRIMERNA IZBIRA OSNOVNIH METOD DELA

• 1.1 Vpliv števila vzorcev na kakovost palinološke raziskave (Palinologija)
• 1.2 Odvzem vzorcev za arheobotanične raziskave (Arheobotanika)
• 1.3 Primerne metode dela za vzorce sedimenta, prepojene z vodo (Arheobotanika)
• 1.4 Pomen vzorčenja z mokrim sejanjem v arheozoologiji (Arheozoologija)

2 NEKATERE RASTLINE SO V FOSILNEM ZAPISU VIDNEJŠE KOT DRUGE

• 2.1 Ledenodobni srednjeevropski gozdovi (Palinologija)
• 2.2 Možnosti in omejitve palinoloških raziskav vlažnih kontekstov na arheoloških najdiščih (Palinologija)
• 2.3 Spekter arheobotaničnih ostankov iz zoglenelih in z vodo prepojenih sedimentov Arheobotanika)
• 2.4 Prevelika ali premajhna zastopanost nekaterih rastlinskih taksonov (Arheobotanika)

3 DIVJE ALI UDOMAČENO/KULTIVIRANO?

• 3.1 Kako zanesljiv pokazatelj začetka kultivacije žit je pelod? (Palinologija)
• 3.2 Ampelomorfologija (Arheobotanika)
• 3.3 Lan (Linum usitatissimum) kultiviran kot oljna ali tekstilna rastlina? (Arheobotanika)
• 3.4 Moderni pristopi k raziskovanju začetkov udomačevanja živali (Arheozoologija)

4 NEKDANJE GOSPODARSTVO: VPLIV IN PRILAGODITEV ČLOVEKA NA OKOLJE

• 4.1 Nastanek neolitske in današnje kulturne krajine v Beli krajini (Palinologija)
• 4.2 Zgodnje poljedelstvo med življenjem obalpskih kolišč (Arheobotanika)
• 4.3 Po sledeh začetka uvajanja zaprte reje prašičev v srednjeveški Evropi (Arheozoologija)

5 PALEOOKOLJE

• 5.1 Poznoglacialna in holocenska vegetacija na Ljubljanskem barju ter vpliv koliščarjev na nekdanje okolje (Palinologija)
• 5.2 Z vodo prepojeni arheobotanični makroostanki razkrivajo več (Arheobotanika)
• 5.3 Mali sesalci kot orodje za prepoznavanje paleookoljskih sprememb (Arheozoologija)

6 PODNEBNE IN GOSPODARSKE SPREMEMBE V PROSTORU IN ČASU

• 6.1 Vpliv podnebja na vegetacijo (Palinologija)
• 6.2 Govedoreja v jugovzhodnih Alpah med vzponom in padcem Rimske države (Arheozoologija)

7 IZPOVEDNA VREDNOST PO PRESOJI ODVZETIH VZORCEV

• 7.1 Fosilni iztrebki ali koproliti (Arheobotanika)
• 7.2 Material iz nepopolno žganega predmeta, izdelanega iz gline (Arheobotanika)
• 7.3 Ostanki tekstila, vrvi ali sukanca (Arheobotanika)

8 ARHEOZOOLOGIJA IN ZOOARHEOLOGIJA

• 8.1 O kultu jamskega medveda (Arheozoologija)

LITERATURA

SLOVARČKA

• Slovarček strokovnih izrazov
• Slovarček angleških strokovnih izrazov

PRILOGE

• Priloga 1: Dokumentiranje spiranja sedimenta iz kulturne plasti za analizo rastlinskih makroostankov
• Priloga 2: Klasifikacija materiala v vzorcu/podvzorcu
• Priloga 3: Arheobotanična tabela