V tem delu so zapisane podobe časa ob pustu, čas pusta pa je »narobe svet«. Objavljene razprave in gradiva, ki so plod večletnega sodelovanja etnoloških ustanov in posameznikov v različnih slovenskih pokrajinah, nadgrajujejo delo Nika Kureta Maske slovenskih pokrajin (1984) s spoznanji zadnjih raziskav.

Knjiga ima tri dele. V prvem, splošnem delu Jurij Fikfak načenja vprašanje produkcije lokalnosti, Naško Križnar skupne prvine pustovanj, Mirko Ramovš vlogo plesa; Janez Bogataj pa razbira različne oblike razmerja do dediščine.

V drugem delu so predstavljene maske slovenskega podeželja. Marija Kozar – Mukič prikaže porabske maske, Branko Fuchs maske južnega Pohorja, Andrej Brence orače iz Zgornjega Gruškovja in ruse s Ptujskega polja, Brigita Tetičkovič pa orače in ploharje. Pust na Ptuju in okolici opisuje Božena Kmetec – Friedl, Aleš Gačnik razpravlja o kurentu in njegovi prezentaciji. O pustovanjih na Koroškem v Avstriji piše Martina Piko – Rustia, vlogo glasbe, plesa in pusta v Reziji prikazuje Roberto Dapit, o pustu v Drežnici in okolici pišeta Polona Šega in Barbara Zych, Inga Miklavčič – Brezigar prikazuje pustovanja na Goriškem, Jurij Fikfak brkinske škoromate, Helena Ložar – Podlogar pa zagoričke in ponikovske mačkare.

V zadnjem delu so prikazane ritualne prakse, povezane z meščanstvom v trgih in mestih. Maja Godina – Golija piše o pustovanjih v Mariboru v 19. in začetku 20. stoletja, Karla Oder prikaže pustno republiko Kotlje in njen potni list, Vladimir Šlibar pustovanja in sprevode v Celju, Tanja Tomažič spregovori o mozirskih pustnakih, Stanka Drnovšek opiše karnevala v Litiji in Cerknici, Barbara Šterbenc – Svetina maškarade v Grand hotelu Union, Magda Peršič sprevode v Postojni, Irena Rožman predstavi kostanjeviško šelmo, Ivana Leskovec opisuje cerkljansko lavfarijo in Mirjam Gnezda idrijski Kravneval. Peter Rustja prikazuje raznovrstnost dogajanj na Tržaškem.