Monografija prinaša raziskavo poznosrednjeveškega plemstva v luči njegovih bivališč med 11. in 14. stoletjem na ozemlju Kranjske ter slovenskem delu Štajerske in Koroške. V prvem delu avtor odgovarja na vprašanja o nastanku gradov: avtor se je bolj kot izgledu in stavbnemu razvoju grajskih poslopij posvetil pravnozgodovinskim vprašanjem o nastanku, statusu, lastništvu in posedovanju gradov ter notranjim odnosom med grajskimi posestniki v »zlati dobi« plemstva. Drugi del vsebuje analizo prek 180 gradov, ki so bili obljudeni vsaj še v začetku 15. stoletja, ter njihovih prebivalcev.

Avtor razmišlja tudi o vlogi gradov in mest v plemiškem življenju, o njihovem številu, razvoju in pomenu srednjeveških plemiških rodbin na Slovenskem, njihovem obvladovanju gradov, o prostorski in politični mobilnosti plemstva, o pravnih in političnih okvirih nastanka gradov, o zvezi med deželno politiko in gradovi, o pravnih lastninsko-posestnih oblikah, o upravljanju z gradovi, o gradu kot kapitalu, o gradu, mestu in vasi kot krajih poslovnega življenja plemstva ter o fenomenu privlačnosti mesta za naselitev podeželskega plemstva.