Literarna večjezičnost v slovenskem in avstrijskem kontekstu

Literarna večjezičnost v slovenskem in avstrijskem kontekstu

Uredila: Alenka Koron, Andrej Leben
Leto: 2020

Monografija se ukvarja s teoretskimi, metodološkimi in kontekstualnimi vidiki literarne večjezičnosti, ki je pri nas in v svetu sorazmerno novo področje raziskovanja. Izhaja iz spoznanja, da je tradicionalna monolingvalna perspektiva na literaturo v luči novih epistemoloških in metodoloških dognanj, pa tudi spričo dogajanj v literarni praksi, potrebna dopolnitve in razširitve. Razprave devetnajstih avtorjev iz petih različnih držav obravnavajo literarno večjezičnost s temeljnega literarnosistemskega vidika, prilagojenega za raziskave nadregionalnih literarnih interakcijskih prostorov, in pri tem odpirajo sveže pristope k malim, manjšinskim, nadregionalnim, priseljenskim oziroma migrantskim in transkulturnim literaturam. Pri tem je pokazano, kako v kulturnozgodovinskem pogledu in v aktualnih družbenih razmerah prostori literarne interakcije prehajajo drug v drugega in se širijo v sosednja okolja.

Kazalo vsebine

Alenka Koron, Andrej Leben: Predgovor

Alenka Koron, Andrej Leben: Na poti k literarni večjezičnosti
Marko Juvan: Enojezičnost in večjezičnost literarnih sistemov
Jeanne E. Glesener: Male književnosti: pregled pojmov
Andrej Leben: Model in pojem nadregionalenega literarnega interakcijskega prostora (na osnovi literature koroških Slovenk in Slovencev)
Erwin Köstler: Institucije, akterji, modeli: koroško dvojezično literarno polje kot možnost za nemško pišoče avtorje in avtorice
Dominik Srienc: Kako ustvarjam kot slovenski avtor na Koroškem 2.0? O literarnem samorazumevanju novejše koroške slovenske književnosti v napetostnem polju med večjezičnostjo in inovativnostjo
Felix Oliver Kohl: Biografski interakcijski prostor koroških Slovencev
Silvija Borovnik: Podoba in pomen slovenskega jezika v Lipuševi literaturi
Vanessa Hanesschläger: ≫Resnica zvena≪: številni jeziki in njihove funkcije v dramskih besedilih Petra Handkeja
Elena Messner: Koroška dvojezičnost kot motor za transfer literature iz srbohrvaščine v nemščino od leta 1990 naprej
Alenka Koron: Večjezičnost in večkulturnost v literarnih delih Josipa Ostija in Gorana Vojnovića
Lidija Dimkovska: Književnost priseljenskih avtoric in avtorjev v kontekstu slovenske književnosti in kulture
Miran Košuta: O literarnem dvojezičju slovenskih leposlovcev v Italiji
Nives Zudič Antonič: Sodobna italijanska književnost v Istri
Janez Strutz: Regionalne jezikovne igre: Za komparativistiko regije Alpe-Jadran
Sandra Vlasta: Literarna večjezičnost v avstrijski književnosti migracij – oblike, funkcije in recepcija pri Tomerju Gardiju, Semierju Insayifu in Vladimirju Vertlibu
Matjaž Birk in Sašo Zver: Literarne konstrukcije identitete v časopisu Marburger Zeitung v letih velike vojne
Alexandra Millner: Transdiferenca v književnosti nemško govorečih pisateljic migrantk v Avstro-Ogrski
Miran Hladnik: Slovensko-nemška literarna dvojezičnost