Skip to main content
Intelektualci v diaspori. Zbornik referatov simpozija 100. obletnica rojstva Louisa Adamiča – Intelektualci v diaspori, Portorož, Slovenija, 1.–5. septembra 1998.
Intellectuals in Diaspora. Proceedings of the Symposium 100th Birth Anniversary of Louis Adamic – Intellectuals in Diaspora, Portorož, Slovenia, 1–5 September, 1998.


Uredila: Irena Gantar Godina
Leto: 1999


Zbornik je rezultat mednarodnega znanstvenega sestanka s področja migracijskih študij, ki ga je v Portorožu (1.–5. 9. 1998) organiziral Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU in katerega osrednja tema je bilo vprašanje intelektualca izseljenca. V zborniku so zbrani prispevki udeležencev iz Slovenije in devetih drugih držav: Kanade, ZDA, V. Britanije, Italije, Avstrije, Madžarske, Poljske, Rusije in ZR Jugoslavije, razen štirih prispevkov (J. Žitnik, R. Švent, N. Kurent in F. Adamič), ki so bili predhodno objavljeni v reviji Dve domovini/Two Homelands in zato v zborniku niso ponatisnjeni.

Srečanje je bilo organizirano v znak obeležitve 100. obletnice rojstva pisatelja in publicista Louisa Adamiča, znamenitega slovenskega izseljenca, katerega osebnost in delo sta nedvomno še vedno izziv za mnoge raziskovalce tako z literarnega, političnega kot splošno znanstveno-kulturnega stališča. Zato so razprave, posvečene različnim obravnavam njegovega dela, delovanja in njegovim stikom z drugimi izobraženci in kulturniki, ki so jih prispevali ugledni strokovnjaki (M. Jurak, M. Kodrič, M. Kuzmič, I. Szilagy, M. Klemenčič), razkrile vso široko paleto njegovih dejavnosti in interesov. Intelektualci izseljenci so v zborniku obravnavani z vidika več strok: zgodovinske (H. G. Skilling, M. Drnovšek, H. Florkowska-Frančić, J. Lencznarowicz, I. Čurkina, J. Firsov, A. Panachione, I. Mislej, M. Pavlović), sociološke (M. Lukšič-Hacin ), literarno-teoretične (L. Detela, E. Možejko, I. Maver, T. Pogačar), etnološke (B. Čebulj-Sajko, N. Sulič, D, Drljača), antropološke (Z. Žigon). O usodi in problemih, ki jih intelektualec izseljenec doživlja na tujem, sta spregovorili tudi intelektualki, ki že leta živita v tujini (I. Simonović, M. Zupančič). Dva prispevka pa sta posvečena tudi intelektualcem, ki niso bili »pravi« izseljenci, namreč razumnikom tuje narodnosti, ki so sicer živeli v matični, mnogonacionalni državi (Avstro-Ogrski), delovali pa so na Slovenskem, zunaj svoje ožje domovine (V. Melik, I. Gantar Godina).



Cena
razprodano


Ključne besede
emigracija
intelektualci
izseljevanje
kulturno in intelektualno življenje
mednarodna posvetovanja
slovenski izseljenci




Možnosti

Dodaj med priljubljene

Natisni

Pošlji po mailu

QR