V knjigi prek sinhrone in diahrone analize kostumiranja folklornih skupin na Slovenskem ter na mestih primerjalno v svetu avtor ugotavlja, da je bolj kot historična pričevalnost folklornih kostumov bistvena njihova funkcija, ki jo imajo v identitetnih procesih. V najobsežnejšem poglavju so ponujene rešitve terminoloških vprašanj, pri čemer je zaradi spornosti uporabe »noše« v znanstvenem diskurzu ponujen izraz pripadnostno kostumiranje, dodana je analiza oznak folklornih kostumov v poljudnih in strokovnih delih, v nadaljevanju opredeljen pojav folklornih skupin kot oblike folklorizma ter dodan teoretski pogled na pripadnostno kostumiranje, ki se povezuje z identitetnimi procesi.

Za pojav sam je pomemben historični pregled kostumiranja folklornih skupin na Slovenskem, ki prek poglavij, v katerih odgovarja na specifična vprašanja kostumiranja folklornih skupin, pokaže na povezave kostumiranja folklornih skupin s pripadnostnim kostumiranjem. Te povezave se kažejo v prostorjenju folklornih kostumov, v predimenzioniranju nekaterih oblačilnih prvin, v vzdrževanju in oblačenju ter v iskanju posebnosti in izpostavljanju posameznih oblačilnih oblik v imenu splošnosti. Kljub želji po odmiku od uniformnega kostumiranja folklorni kostumi del uniformnosti ohranjajo in kljub želji po odmiku od pripadnostnega kostumiranja tega zaradi funkcije, ki jo opravljajo, ohranjajo, se pravzaprav s pripravo novih kostumografij navidezno vedno znova od njega odmikajo, a ne delajo drugega kot spreminjajo njegovo podobo. Knjiga na prvem mestu razrešuje terminološka vprašanja, povezana s proučevanjem oblačilne kulture – zlasti kostumiranja, ki do danes niso bila rešena, teoretska spoznanja pa se prepletajo z empirijo in so aplicirana v prakso. Je prvo tako obsežno besedilo te vrste, ki bo odločilno vplivalo na etnologijo in kulturno antropologijo ter na vse, ki se bodo v prihodnje ukvarjali z vprašanji kakršnega koli kostumiranja.