»V začetku je bila beseda«, ki je zastopala pojme in reči, in se je skozi čas materializirala na različne načine – od vrezovanja v glinene ploščice do odtisov na digitalnih zaslonih. Izum pisave je sledeč Jacku Goodyju (1993) spremenil naše kognitivne procese in vplival na ekonomijo, religijo, pravo idr. Za razliko od ustne komunikacije, je pisava omogočila ključne gradnike racionalnega mišljenja, analitičnega sklepanja (Lyons 2014). Ko je beseda enkrat zapisana, postane nosilec človeškega spomina, kulture in zgodovine, kot je to lepo povzel Jaro Dolar (1982), ki knjigo imenuje »spomin človeštva«. Da bi zapisana beseda, ki s knjigo postane medij, dosegla bralce, je bil potreben izum tiska, nato pa institucij, kot so knjigarne in knjižnice, ki so poskrbele, da so knjige postale dostopne širši javnosti. Tiste javnosti, katere temeljni akter je bralec, posameznik, ki je skozi proces socializacije pridobil sposobnost branja in razumevanja zapisanega (Gabrič 2011). Episkop 3 se v nadaljevanju sprehodi po Goriški in išče sledi knjige v javnem in zasebnem prostoru ter razišče razvoj pismenosti v primerjavi z goriškim sosedstvom.

Eseju sledi kratek zapis o glasbeni pismenosti na Goriškem v 18. stoletju avtorice Metode Kokole.