Avtorica v svoji knjigi riše slikovito zgodovinsko podobo Brežic skozi način življenja in dela njihovih obrtnikov in rokodelcev. Počkarjeva nadrobneje obravnava trinajst obrtnih dejavnosti in devet brežiških obrtniških družin: vsaka družina je predstavljena v pravi monografski popolnosti in pomeni zaključeno študijo, vse skupaj, zlite v zgodbo mesta, pa predstavljajo dragocen etnološki prikaz načina življenja, tipičnega za večino manjših slovenskih mest od druge polovice 19. stoletja do začetka druge svetovne vojne.

Ker je v ospredju etnološkega zanimanja vedno človek, najsi bo kot nosilec in izvajalec neke dejavnosti ali kot njen uporabnik, in ker je človek vedno tudi sooblikovalec in izročevalec kulturne dediščine, ima tudi v tej knjigi osrednje mesto meščan. Meščan Brežic kot obrtnik ali trgovec, župan ali uradnik, voznik, dekla, hlapec ali perica, vedno v glavnih vlogah mestnega življenja. Človek, ki je po svoji naravi meščan, čeravno so v Brežicah pred drugo svetovno vojno pri vsaki hiši redili prašiča, kravo, perutnino in zajce. Kako se je v tem mestu znašel obrtnik, da je spodobno preživel, kaj je bilo spodobno, kakšna so bila razmerja med delodajalci in zaposlenimi, kako so praznovali in se zabavali, o statusnih simbolih, zunanjih znamenjih stanu in premoženja, slovesu poštenih in delavnih prebivalcev do zgodbe o goveji juhi in drugih mislih poželenja – o vsem je mogoče prebrati v knjigi.

Počkarjeva nadrobneje obravnava trinajst obrtnih dejavnosti in devet brežiških obrtniških družin: vsaka družina je predstavljena v pravi monografski popolnosti in pomeni zaključeno študijo, vse skupaj, zlite v zgodbo mesta, pa predstavljajo dragocen etnološki prikaz načina življenja, tipičnega za večino manjših slovenskih mest od druge polovice 19. stoletja do začetka druge svetovne vojne.

Knjiga je bogato ilustrirana in dokumentirana, opremljena z viri in bibliografijo, stvarnim in imenskim kazalom ter povzetkom v angleškem jeziku.