Izbrani in objavljeni Toporišičevi sestavki so bili tiskani od srede 60. let (1965) pa do leta 2005. Izhajali so kar v 25 naših (nekaj pa tudi v tujih) glasilih ali zbornikih in tudi zato jih je bilo treba napraviti realno dostopna vsem. Besedjeslovne razprave obsegajo šest razdelkov raziskovalnih razprav ter kazalo stvari, imen in sestavkov.

Besedjeslovje nam kaže besede kot znamenja za stvari tvarnega in duhovnega sveta, npr. zemlja, duh, kruh, delati, živeti, zdrav, včasih, všeč, in, od, oh, le. Besedotvorje nam kaže, kako besede delamo oziroma iz katerih prvin (morfemov) so narejene, npr. del-a-t-i. Oblikoglasje nas poučuje o glasovnih in naglasnih premenah besedja ali njegovih sestavin; premene so lahko soglasniške (pečem, peci, pekel, peka), samoglasniške (pêčem, pékel, péka) ali naglasne (pêčem, pekóč, pêci, pecíte). Izrazoslovje nam podaja značilnosti jezika po strokah, najsi bo izraz eno-, dvo ali večbeseden, npr. zaimek, glavni števnik, pomenska podstava povedi. Frazeologija je veda o stalnih besednih zvezah, kakor so kolo sreče, za prazen nič, bog pomagaj vendar. In slovaropisje nas uči spoznavati vsako besedo ali besedno zvezo glede glasovja, naglasa, zapisa, besedne vrste, še zlasti pa tudi glede pomena.