Knjiga je prva celovita predstavitev bančništva v Sloveniji. Namenjena je tako strokovnjakom iz bančnega in širšega finančnega področja kot ekonomistom nasploh in vsem tistim, ki bi želeli bolje spoznati vlogo in pomen bančništva v Sloveniji – fenomena, ki mu je v zadnjih letih globalne finančne krize posvečeno izjemno veliko javne pozornosti in ključno posega v naša življenja. Prikazuje njegov razvoj od začetkov v prvih desetletjih 20. stoletja, ko je pripomoglo k nastajanju slovenskih gospodarskih enot, prek ene ključnih vlog v času osamosvajanja kot financerja osamosvojitve in nosilca prvih diplomatskih predstavništev Slovenije, do pomembne vloge v času vstopanja v EU in EMU. Napoveduje smeri razvoja bančništva pri nas s predlogi konkretnih ukrepov regulatorjem, nadzornikom kot tudi bankirjem samim za uspešen razvoj.
Vsebina knjige je naslednja: prvi del daje okvir s pogledom v zgodovinske začetke bančništva na naših tleh in predstavi vlogo Banke Slovenije kot nadzornika bank. V drugem delu so kronološko prikazani ključni mejniki normativnega in dejanskega razvoja bančnega sektorja v obdobju samostojnosti: osamosvojitveni napori, rehabilitacija, vstopanje v EU in EMU, uveljavljanje standardov BIS II in vloga v času globalne finančne krize. Tretji del obravnava sedanje stanje v bančnem sektorju Slovenije, njegove poslovne rezultate, primerjavo delovanja v okviru celotnega finančnega sektorja in glede na bančništvo drugih držav, ter ocenjuje kakovost »coporate governance« bank v Sloveniji. Posebno poglavje je namenjeno predstavitvi vsake od bank, ki danes delujejo v Sloveniji: njihove korenine, vodstvo in rezultati poslovanja. Zadnji del knjige napoveduje razvoj bančništva Slovenije do leta 2020. Podane so vizija, strategija in politika njegovega razvoja na temelju predvidevanj prihodnosti svetovnih financ.
Predgovor
Uvod
I.del: OKVIRI
1 Korenine slovenskega bančništva
1.1 Bančništvo na Slovenskem (1900–1945)
1.2 Bančništvo Slovenije po drugi svetovni vojni (1945–1989)
1.3 Bančna reforma leta 1989
2 Banka Slovenije kot nadzornik bančništva
2.1 Nastanek in razvoj Banke Slovenije
2.2 O nadzorni funkciji centralnih bank in Banke Slovenije
2.3 Centralna banka in njen nadzor finančnega sistema v Republiki Sloveniji
2.4 Statusne spremembe bank in hranilnic v obdobju samostojnosti
2.4. Zlom Komercialne banke Triglav, d. d., v letu 1996
2.5 Spremembe pooblastil Banke Slovenije s spremembami Zakona o bančništvu
2.6 Ocena Mednarodnega denarnega sklada o uspešnosti nadzora Banke Slovenije
2.7 Vloga Banke Slovenije kot nadzornika bank po vstopu Slovenije v EU v letu 2004
II. del: KRONOLOGIJA: RAZVOJ BANČNIŠTVA V SAMOSTOJNI SLOVENIJI
3 Razvoj temeljnih normativnih okvirov bančništva samostojne Slovenije
3.1 Osamosvojitveni zakoni
3.2. Težave ob osamosvajanju, problem deviznih vlog
3.3 Prehodna slovenska bančna zakonodaja
3.4 Okvirni pregled celotne bančne zakonodaje samostojne Slovenije
3.5 Analiza dosedanjega normativnega razvoja bančništva Slovenije in ocena prehojene poti
3.6. Ključni dogodki prehojene zakonodajne poti
4 Osnovni empirični podatki o bančnem sektorju Slovenije za obdobje 1991–2008
4.1 Razvoj bančnega sektorja v praksi (1991–2008)
4.2 Razvoj bančnega sektorja po letih
4.3 Razvoj bančnega sektorja po kazalcih
5 Kronološki prikaz razvoja bančništva v samostojni Sloveniji – ključni mejniki
5.1 Proces prestrukturiranja slovenskih bank
5.2 Prihod tujih bank v Slovenijo
5.3 Priprava bančništva Slovenije na vstop v EU in EMU
5.4 Uveljavitev Baselskega kapitalskega sporazuma
5.5 Bančništvo Slovenije v času globalne finančne krize
III. del: STANJE BANČNIŠTVA SLOVENIJE DANES
6 Podatki o položaju slovenskega bančništva
6.1 Mesto bančništva v finančnem sektorju
6.2 Značilnosti bančnega sektorja in uspešnost poslovanja
6.3 Umestitev bančnega sektorja Slovenije v EU in EMU
Bank
7 »Corporate governance« bank v Sloveniji
7.1 Teorija »corporate governance«
7.2 Lastniška struktura bank v Sloveniji
7.3 Poslovna uspešnost bank v letih 2000 in 2008
7.4 Regresijska analiza: pomen »corporate governance« za uspešnost poslovanja bank v Sloveniji (primerjava med letoma 2000 in 2009)
8 Medsektorske primerjave bančništva Slovenije
8.1 Banke v okviru finančnega sektorja
8.2 Banke in borza
8.3 Geografska širitev poslovanja slovenskih bank v tujino
9 Osebna izkaznica bančnega sektorja in posameznih bank v Sloveniji
9.1 Abanka Vipa d.d.
9.2 Banka Celje, d.d.
9.3 Banka Koper, d.d.
9.4 Banka Sparkasse, d.d.
9.5 Banka Volksbank, d. d.
9.6 Bawag Banka, d. d.
9.7 Deželna banka Slovenije, d.d.
9.8 Factor banka, d.d.
9.9 Gorenjska banka, d.d.
9.10 Hypo-Alpe-Adria-Bank, d. d.
9.11 KD Banka, d. d.
9.12 Nova Kreditna Banka Maribor, d. d.
9.13 Nova Ljubljanska Banka, d. d.
9.14 Poštna banka Slovenije, d. d.
9.15 Probanka, d. d.
9.16 Raiffeisen banka, d. d.
9.17 SID – Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d.
9.18 SKB banka, d. d.
9.19 UniCredit Banka Slovenija, d. d.
9.20 BKS bank AG Celovec, bančna podružnica
9.21 Zveza bank Celovec, podružnica Ljubljana
9.22 Delavska hranilnica, d. d.
9.23 Hranilnica LON, d. d.
IV. del: POGLED V PRIHODNOST BANČNIŠTVA SLOVENIJE
10 Napoved rasti bančnega sektorja Slovenije do leta 2020
10.1 Dosedanji razvoj kot osnova za napoved
10.2 Napoved rasti osnovnih bančnih agregatov za obdobje 2010–2020
11 Vizija, strategija razvoja bančništva Slovenije in ukrepi za uresničitev
11.1 Vizija položaja in razvoja bančništva
11.2 Strategija
11.3 Ukrepi za izpolnitev vizije in strategije
Literatu
Založnik
Založba ZRCIzdajatelj
Založba ZRCISBN
978-961-254-227-6Specifikacija
trda vezava • 17 × 23,5 cm • 347 straniCena
| ni v prodaji | |
+386 1 470 61 00
+386 1 425 52 53
