Založba ZRC praznuje 30 let - kratka zgodovina

Spoštovane in spoštovani!

Letos mineva 30 let od ustanovitve Založbe ZRC in najbrž je vsem jasno, da bi na vprašanje, s kom in kako bi tridesetletnica najraje praznovala svoj jubilej, vse odgovorile enako: z drugimi tridesetletniki in tridesetletnicami. Zato smo se tridesetletnici odločili ugoditi – a le deloma ...

V četrtek, 21. septembra, vas vabimo na praznovanje 30-letnice ustanovitve Založbe ZRC.

Začnemo ob 10. uri s knjižnim sejmom pred knjigarno Azil na Novem trgu 2, kjer bo 30 izbranih naslovov Založbe ZRC naprodaj s 30 % popustom. V gosteh bo še 10 slovenskih založb* s skupaj 30 knjigami po znižanih cenah.

Ob 18. uri vas vabimo v Atrij ZRC, kjer se bo zgodil vrhunec praznovanja. O odnosu do knjig, branja, o pisanju znanstvenih člankov in o branju znanstvene publicistike bodo spregovorili tridesetletniki in tridesetletnice iz ZRC SAZU: Vesna Liponik, Tamara Mateša, Ana Reberc in Marko Senčar Mrdaković. Pogovor bo povezoval Boris Kern.

Slavje ob 30-letnici Založbe ZRC se bo sklenilo v neformalnem vzdušju ob torti in zvokih didžejev Borke in Woo-D, ki bosta po 19. uri na Novem trgu 2 znova poprijela za stikala na mešalni mizi.

Za nostalgičen skok v preteklost bomo poskrbeli s priložnostno projekcijo naslovnic največjih uspešnic v prvi treh desetletkah.

Veselimo se vaše družbe na praznovanju in vam kličemo: na naslednjih 30 let!

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

KRATKA ZGODOVINA ZALOŽBE ZRC

Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je leta 1982 ustanovila samostojno raziskovalno enoto, ki se je kasneje preoblikovala v javni zavod Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). ZRC SAZU je sprva sestavljalo 13 inštitutov, ki so nastali iz delovnih enot akademije in so dotlej delovali pod njenim okriljem. Inštituti so svoje publikacije objavljali s pomočjo Referata za tisk na SAZU in leta 1989 ustanovljenega Referata za namizno založništvo pri ZRC SAZU (z eno zaposleno, Milojko Žalik Huzjan). Publicistična dejavnost ZRC SAZU je naraščala, računalniki so poenostavili pripravo publikacij, slovensko založništvo pa se je komercializiralo, zato je v letu 1993 dozorela odločitev, da ZRC SAZU osamosvoji svojo publicistično dejavnost. Novoustanovljeni Referat za tisk ZRC SAZU je (v sodelovanju s Studio humanitatis) izdal svojo prvo knjigo, Svet pod Krimom Ferda Gestrina, sledila je ustanovitev multidisciplinarne Zbirke ZRC, ki jo je urejal šestčlanski odbor.

Ko je leta 1995 ZRC SAZU prvič predstavil svojo založniško dejavnost na Slovenskem knjižnem sejmu, je prodajni katalog vseboval 9 knjig iz knjižne Zbirke ZRC, 8 znanstvenih revij in 9 drugih publikacij, med njimi tudi Etimološki slovar slovenskega jezika in Krajevni leksikon Slovenije, ki jih je ZRC SAZU objavil v sodelovanju z večjimi slovenskimi založniki. Zbirka ZRC je obstala vse do leta 2001, a postopoma so inštituti začeli ustanavljati svoje, vsebinsko jasneje profilirane knjižne zbirke. Založniška dejavnost ZRC SAZU je pod vodstvom Vojislava Likarja sistematično začela vzpostavljati temelje, na katerih gradi še danes. Kadrovsko se je okrepila, dejavno vključila v slovensko založniško mrežo in leta 1996 uradno poimenovala Založba ZRC. Monografijam in revijam so se pridružile tudi druge izdaje: zemljevidi, CD-ji, kasete. Če odmislimo že leta 1983 začeto zbirko Muzikološkega inštituta Monumenta artis musicae Sloveniae, je za prvo knjižno zbirko poskrbel Inštitut za arheologijo; leta 2023 je izšla že 46. knjiga zbirke Opera Instituti Archaeologici Sloveniae. Sledile so jim druge zbirke, večina inštitutov ima  saj eno, ki so učinkovito pripomogle k prepoznavnosti raznolikih inštitutskih dejavnosti.

Prelomno leto za Založbo ZRC je bilo leto 2001, ko se je zaradi zaostrenih lastniških iger na slovenskem založniškem trgu ZRC SAZU odločil, da bo sam izdal dolgo pričakovano novo različico slovenskega pravopisa. Slovenski pravopis 2001 je izšel novembra v prvem natisu v 17.000 izvodih in že spomladi naslednje leto doživel dotis v 10.000 izvodih, leta 2003 pa je v sozaložništvu s časopisno hišo Delo izšel še drugi natis v 15.000 izvodih. Take prodajne uspešnice Založbi ZRC ni uspelo ponoviti, projekt pa je močno dvignil samozavest do takrat predvsem strokovni javnosti malo poznane akademske založbe.

Produkcija je po letu 2003, ko je ZRC SAZU odprl Knjigarno Azil, skokovita porasla. ZRC SAZU se je začel lotevati tudi knjig za širšo javnost, npr. popotniških  odnikov v zbirki Vodniki LGD ali licenčnih stripovskih izdaj. Te je začel prevod Mausa Arta Spiegelmana, ki je letos doživel že četrti ponatis. Z letom 2009 je Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede prevzel izdajanje najstarejše in največje slovenske knjižne zbirke, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Od skupno več kot 300 knjig v zbirki jih je zadnjih 56 izšlo pri Založbi ZRC.

Z letom 2011, ko je vodenje založbe prevzel Aleš Pogačnik, smo založbi tudi formalno pripojili organizacijski enoti, ki sta že dotlej tesno sodelovali z založbo: Knjigarno Azil in prireditveni prostor Atrij ZRC. Oba prostora sta v naslednjih letih začela pridobivati na veljavi. Atrij ZRC zdaj letno gosti več kot 100 prireditev in se je spremenil tudi v razstavni prostor. Vsaj petkrat na leto gosti redno novinarsko konferenco, na kateri Založba ZRC novinarjem in drugi zainteresirani javnosti predstavlja knjižno produkcijo minulih mesecev. Založba skrbi tudi za YouTube kanal ZRC SAZU, trenutno je na njem že skoraj 1000 posnetkov. Knjigarna Azil, ki se je leta 2021 preselila na svojo prvotno lokacijo Novi trg 2, je (p)ostala za humanistiko in družboslovje specializirana knjigarna, ki letno povečuje število nabav strokovnih knjig, ne le za ZRC SAZU, ampak tudi za druge sorodne ustanove. Produkcijska dejavnost založbe se je po letu 2011 izraziteje usmerila v elektronsko založništvo, ki ZRC SAZU ni bilo tuje: CD-ROM Krajevni leksikon Slovenije (1994) velja za eno prvih multimedijskih knjig, pred časom pa sta bila tudi prosto dostopna spletna izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika (2000) in prav tako na spletu objavljena zbirka eZISS (od 2003) z nekaterimi literarno-kritičnimi besedili.

Velika večina knjig Založbe ZRC je (delno) sofinancirana in po letu 2012 sta glavna državna financerja, Javna agencija za raziskovalno dejavnost in Javna agencija za knjigo, začela zagovarjati odprti dostop, sprva predvsem pri znanstvenih revijah. ZRC SAZU je po poskusu digitalnega repozitorija Arzenal (2010) v letu 2014, ko je Inštitut za slovenski jezik prvič v javnosti predstavil odmeven portal Fran, v programskem okolju OJS vzpostavil repozitorij trenutno 13 domačih in 5 gostujočih revij. Štiri leta kasneje je nastal repozitorij monografij v kompatibilnem programskem okolju OMP, ki se približuje 800. objavi prosto dostopne knjige, kar je približno 60 % vseh knjig Založbe ZRC.

Z uveljavljanjem paradigme o odprti znanosti, ki jo zagovarja tudi ZRC SAZU, je bilo neizogibno vključevanje Založbe ZRC tudi v druge, infrastrukturne, raziskovalne in mednarodne pobude. Leta 2018 se je založba pridružila mednarodnemu združenju OPERAS, ki združuje zagovornike odprte znanosti v humanistiki in družboslovju. Trenutno sodeluje v treh evropskih projektih in koordinira slovensko izpostavo OPERAS. Njena naloga je povezana tudi z vzpostavitvijo mreže majhnih slovenskih založnikov družboslovja in humanistike, ki jo že nekaj časa goji tudi prodajni del založbe. Med drugim z organiziranjem spletnega knjižnega sejma v času koronske krize ali sozaložništvi z različnimi ustanovami. V minulih 30 letih je založba založila skoraj 1400 monografij, 700 revij in 150 drugih enot (zemljevidov, CD-jev id.). V to niso vključeni različni povzetki simpozijev, brošure in druge vrste drobnega tiska. Zadnjih deset let izdamo več kot eno in pol knjigo oziroma številko revije na teden, kar je več kot marsikatera komercialna založba. In ni videti, da bi vnema po objavah usihala …