Oktobra bo izšla knjiga dr. Marka Snoja Imena slovenskih psov

Komur se reče Nero, Tačko, Lili ali Luna, bi najbrž enako gromko lajal(a) tudi z drugim imenom. Mar res? Ste se kdaj vprašali, koliko psov v Sloveniji nosi enako ime kot vaš, od kod to pravzaprav izvira ter kaj pomeni? Odgovore na vse to – in še marsikaj – prinaša knjiga Imena slovenskih psov avtorja akad. dr. Marka Snoja, priznanega slovenskega jezikoslovca in etimologa, pa tudi ljubitelja in lastnika psov.

Izšla bo oktobra letos, že zdaj pa jo lahko kupite v prednaročilu po močno znižani ceni 25 evrov. 

Knjiga razjasnjuje, kako so nastala najpogostejša slovenska pasja imena ter seveda razkrije, katera so. Razlaga, da so v ZDA že ob koncu 19. stoletja na podlagi analize psov iz zavetišč ugotovili, da se pri 20 odstotkih psic in 10 odstotkih psov pojavljajo imena, ki so se prekrivala s človeškimi. V Sloveniji, kjer pasja imena organizirano spremljajo v Centralnem registru hišnih živali Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Republike Slovenije, in to od leta 2008, avtor v desetletju od njegovega nastanka opaža, da se tudi med psi in psicami v Sloveniji širijo t. i. rojstna, torej človeška imena, pri čemer gre večinoma za angleška. Tradicionalnih slovenskih pasjih imen, kot so (bila) Pika, Pazi, Medo ali Muri, pa je čedalje manj.

»In zakaj imajo danes psi tako pogosto človeška imena?« se vpraša Snoj. Odgovor je na dlani: »Preprosto zato, ker jih imamo za družinske člane. To ni slabo ne za pse ne za ljudi. A če jih ob tem počlovečimo, to škoduje vsem, zlasti psom,« posvari.

V knjigi Imena slovenskih psov boste poleg tega našli še poglavja, ki obravnavajo pse v besednih zvezah,sporazumevanje med psi in ljudmi, pasja imena v zgodovini, pse v slovenski folklori (napisala dr. Marjetka Golež Kaučič, ZRC SAZU) ter pse v slovenski prozi (napisal dr. Tone Smolej, FF UL).

Knjigo Imena slovenskih psov bi zaradi izčrpne obdelave tematike brez pretiravanja lahko označili za pravo pravcato monografijo odnosa med človekom in psom.

Na koncu bi se spodobilo dodati še izjavo kakšnega psa, a ker slovar pasje govorice žal še ni izšel, predajmo besedo spet Marku Snoju, ki je knjigo označil za »spomenik živalim, ki so se pred več kot 15.000 leti odločile živeti v podrejenem in brezpogojnem sožitju s človekom«.