Izšla je monografija o prevozni revščini
Prevozna revščina, kaj je to? Me ne zanima, imam svoj avto, bi se glasil najbolj napačen odziv na dokaj novo besedno zvezo, ki označuje žal zelo razširjen pojav. Prevozna revščina nastopi, ko »posazmeznik ali gospodinjstvo nima ustreznega prevoza do zanj ključnih storitev ali dejavnosti ali si ga težko privošči,« so zapisali avtorji pravkar izdane monografije Prevozna revščina v Sloveniji (Založba ZRC), ki so tako oblikovali lastno definicijo tega pojma, prilagojeno slovenskim razmeram. Slovenija ima med državami članicami Evropske unije enega največjih deležev izdatkov za mobilnost, kar pomeni, svarijo avtorji, da je pri nas dobrih 60.000 prevozno revnih, največ iz pomurske statistične regije. V luči naraščajočih stroškov za fosilna goriva in zahtev za zeleni prehod Slovenija s svojo razpršeno poselitvijo in zaradi nezadostnega javnega potniškega prometa tako postaja vse bolj ranljiva.
Knjiga Prevozna revščina v Sloveniji je prva tovrstna publikacija pri nas. Skupina avtorjev s prvopodpisanim dr. Matejem Gabrovcem, ki se je svoji raziskovalni karieri ukvarjal že z marsičim, zadnja leta pa se je posvetil t. i. prometni geografiji, v okviru katere proučuje problematiko javnega potniškega prometa (in da ne bo dvomomov, to počne tako, da se z javnimi prevoznimi sredstvi tudi vozi in nemalokrat na lastni koži izkusi neugodne vozne rede ...), je oblikovala devet kazalnikov za njeno merjenje. Na dobrih sto straneh predstavljajo tudi druge razsežnosti koncepta, ki je povezan med drugim s trgom oziroma cenami nepremičnin - zaradi visokih cen v mestih se manj premožni usmerjajo v nakup bivalnih enot na obrobju, ki je praviloma prometno slabše dostopno, kar jih sili v lastništvo avtomobila. Pogosto ne zadošča eno vozilo na gospodinjstvo, vsak delovno aktiven član mora imeti svoje – v zvezi s tem omenjajo t. i. prisilno lastništvo avtomobila.
Zanimiv je tudi pojem avtomobilije, ki opisuje »nastanek družbenih vzorcev vedenja, ki temeljijo na vožnji z avtomobilom in vodijo v odvisnost od njega«. »Tako ima lahko prometna vzgoja, odvisnost od avtomobila in njegovo dojemanje kot statusni simbol v otroštvu škodljiv vpliv na razvoj trajnostnih potovalnih navad v odraslosti,« so zapisali avtorji.
Knjiga se zaključuje s preglednico z desetimi ukrepi za odpravo prevozne revščine, med katerimi so izboljšanje časovno-prostorske dostopnosti javnega potniškega prometa, njegova prilagoditev osebam z oviranostmi, finančne subvencije za prevozno revne in kot zadnja spodbujanje sopotništva. O ostalih se lahko poučite v tej izjemno zanimivi publikaciji, za katero morda sploh niste vedeli, da vas njena vsebina zadeva – kupite jo lahko v spletni knjigarni, v Azilu ali v Maksu.