Prešeren po Prešernu: slavljenje »Pesnika« in drugih nacionalnih junakov

Spoštovani,

vabimo vas na okroglo mizo ob izidu knjige o Prešernovi kanonizaciji, ki bo v sredo ob 18. uri v Atriju ZRC (Novi trg 2).

Konec junija 2017 je pri založbi LUD Literatura izšla knjiga izr. prof. dr. Marijana Dovića Prešeren po Prešernu: kanonizacija nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika. Ne gre zgolj za še eno v množici prešernoslovskih monografij o znamenitem pesniku, njegovem življenju in delu, temveč za prvo knjižno študijo Prešernovega »posmrtnega življenja« v slovenskem kulturnem prostoru – »bere« ne le literarne tekste, temveč tudi rituale in spominska obeležja, bolj kot s samim pesnikom pa se ukvarja z njegovimi interpreti, ustoličevalci in mitografi. Natančneje rečeno: zanimajo jo mehanizmi kanonizacije, ki so Prešerna po smrti bleščeče preobrazili v utelešenje narodove biti – nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika. Teoretske (in terminološke) inovacije, ki jih avtor poskuša vpeljati in obraniti, seveda že same po sebi onemogočajo, da bi se knjiga ukvarjala zgolj s Prešernom; toliko bolj primerjalni pristop narekuje to, da so bile številne dosedanje obravnave zaprte v nacionalni horizont in zato nagnjene k sklepanju o edinstvenosti, »sindromskosti« slovenskega primera.

Zapleteni problemi čaščenja nacionalnih junakov, ki jih avtor primerjalno obravnava v obsežnem sklepnem poglavju, so zanimivi in aktualni z zelo različnih vidikov. Avtorju knjige se bosta zato po krajši uvodni diskusiji o sami knjigi na okrogli mizi pridružila še kolega prof. dr. Marko Juvan, komparativist in slovenist (med drugim tudi ugleden prešernoslovec), ki se je intenzivno ukvarjal z vprašanjem »slovenskega kulturnega sindroma« in »Prešernovske strukture«, ter prof. dr. Božidar Jezernik, priznan slovenski etnolog, ki je v zadnjem času preučeval različne kategorije slovenskih »herojev« in njihovo čaščenje (še posebej v obliki spomenikov). Pogovorni večer bo vodila dr. Iva Kosmos.

Marijan Dović (Zagreb, 1974) je višji znanstveni sodelavec in izredni profesor na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Objavil je monografije Sistemske in empirične obravnave literature (2004), Slovenski pisatelj (2007) in Mož z bombami (2009) ter uredil vrsto domačih in mednarodnih znanstvenih zbornikov (o posameznih avtorjih, literaturi in cenzuri, založništvu, zgodovini knjige, prostorskem obratu v literarnih vedah ter literaturi in glasbi). Ukvarja se tudi z jazz kompozicijo in improvizacijo. Za svoje delo je leta 2008 prejel Srebrni znak ZRC SAZU in Trdinovo nagrado.

Prireditev poteka v soorganizaciji Knjigarne Azil in LUD Literatura ter ob podpori Javne agencije za knjigo RS.