Osebnosti slovenske humanistike in družboslovja

V sredo, 24. aprila, vas ob 18. uri vabimo v Atrij ZRC, kjer bo predstavitev monografije z naslovom Osebnosti slovenske humanistike in družboslovja (Založba ZRC, 2024). Knjiga prinaša 16 portretov osebnosti, ki so sooblikovale družbeno stvarnost slovenskega prostora izpod peresa 17 različnih avtorjev in avtoric.

Iz nabora izbranih osebnosti je zlahka izluščiti prenekatero spoznanje o slovenski intelektualni zgodovini, ugotavlja urednica dr. Mateja Ratej. Če slovenska predvojna znanstvena srenja ni bila zmožna pripoznati znanstvenic, torej žensk, se je po vojni vzpostavi drug, prav tako problematični skupni imenovalec: težave, ki so jih v letih vzpostavljanja nove ureditve imeli znanstveniki (obeh spolov), izobraženi v predvojni Jugoslaviji. Ti disciplinirani premišljevalci stvarnosti, kot jih v predgovoru označi urednica, so bili za ohranitev minimalne znanstvene integritete prisiljeni v vratolomno kreativnost v divjem plesu s sistemom. Pri čemer pripiše, da so preganjalci in preganjanci leta 1945 le zamenjali vloge, metode proti nasprotnikom z drugega ideološkega brega pa so v polju družboslovja in humanistike ostale popolnoma enake ...

Tri biografske študije iz nove monografije o osebnostih bodo predstavili avtorji:

Doc. dr. Srečo Dragoš. Sociolog ANDREJ GOSAR (1887–1970)

Ko so v evropskem in slovenskem prostoru pred drugo vojno nastajali številni korporativistični modeli družbene prenove, je Gosar predstavil program, s katerim so Slovenci dobili načrt za najpomembnejšo družboslovno inovacijo 20. stoletja: koncept socialne države.

Prof. dr. Janja Hojnik. Pravnik VANEK ŠIFTAR (1919–1999)

Eden osrednjih prekmurskih intelektualcev druge polovice 20. stoletja; demokrat in humanist; zaslužni profesor Univerze v Mariboru; komunist, ki je predaval katoliškim kaplanom in z njimi hodil v bife, kamor jih je spremljala Udba; zagovornik decentralizacije itd.

Dr. Ali Žerdin. Statističarka ANUŠKA FERLIGOJ (1947)

Profesorica je študente opozarjala, da stopnja povezanosti med dvema spremenljivkama ne pomeni nujno vzročne povezave. Na prvi pogled se, denimo, zdi, da med barvo kože in številom kaznivih dejanj obstaja pomembna povezava. Če pa v statistično analizo uvedemo še socialni status prestopnikov, se izkaže, da je barva kože kot vzročni dejavnik nepomembna.

Dogodek bo povezovala urednica monografije dr. Mateja Ratej.

***********

Pogovor poteka v soorganizaciji knjigarne Azil in Založbe ZRC ter s finančno podporo Javne agencije za knjigo RS.