O krivopetah, divjih ženah z nazaj zasukanimi stopali

Osnovni podatki

21. junij 2018 ob 18:00
Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

Opis

Spoštovane, spoštovani!

V četrtek, 21. junija, vas ob 18. uri vabimo v Atrij ZRC na

predstavitev knjige Krivopete: Divje žene z nazaj zasukanimi stopali v slovenski folklori

avtorice doc. dr. Barbare Ivančič Kutin, znanstvene sodelavke Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU.

Z Barbaro Ivančič Kutin se bo o krivopetah pogovarjala Agata Tomažič, Ada Tomasetig bo (v narečju) povedala nekaj povedk, ki so še danes žive po nadiških dolinah, na ogled pa bo tudi razstava ilustracij Slavice Mlekuž in Luise Tomasetig, ki jih bo predstavila Monika Ivančič Fajfar.

* * *

Kdo so krivopete ali krivopetnice, kot so jih tudi imenovali na Bovškem? Žene z nazaj zasukanimi stopali so bajčna bitja, zaznamovana z nenavadno telesno deformacijo, ki pa se pojavlja tudi v folklori nekateri drugih, precej oddaljenih ljudstev, recimo v Južni Ameriki, ugotavlja avtorica knjige. Na Slovenskem so bili predeli, kjer so krivopete živele in delovale, predvsem v severozahodnem delu etničnega prostora, v Benečiji in Zgornjem Posočju. In kaj so pravzaprav počele? Imajo precej ambivalenten značaj, kar pomeni, da so v folklornem izročilu znane tako zgodbe o prijaznih in krotkih krivopetah, ki so ljudi učile stvari, ki jih niso znali, kot tudi takšne o okrutnih bitjih s kanibalskimi nagnjenji, ki so ugrabljala in jedla otroke.

Krivopete, ki so se včasih skrivale po težko dostopnih jamah in delovale pretežno ponoči, so se v zadnjih letih kar malo opogumile in se pustijo videti tudi pri dnevni svetlobi: z embalaže nagovarjajo k nakupu kakšnega izdelka domače obrti (Skuta tete Krivopete) ali s plakata vabijo na kakšno prireditev (Festa delle Krivapeta). Nič čudnega, da v četrtek pridejo v Atrij ZRC. Pridite jih pogledat tudi vi!

_ _ _ _ _ _ _ _ _

Več o knjigi Krivopete. Divje žene z nazaj zasukanimi stopali v slovenski folklori si je mogoče prebrati na tej povezavi.

Prireditev poteka v organizaciji Knjigarne Azil in Založbe ZRC.

Kulturni program Knjigarne Azil sofinancira Javna agencija za knjigo RS.