Satelitski posnetki s kratkim časom ponovnega obiska in velikim območjem hkratne pokritosti so idealen vir podatkov za spremljanje številnih naravnih značilnosti, vključno z rečnimi okolji. Prosto dostopni podatki daljinskega zaznavanja imajo prostorsko ločljivost, ki je lahko preveč groba za natančno odkrivanje določenih značilnosti, kot so prodišča. Zato smo razvili podpikselsko metodo kartiranja, ki temelji na analizi vsebnosti spektralnega signala na posnetkih Sentinel-2 in Landsat. Karte deležev pokrovnosti so natančnejše od kart, izdelanih s trdo klasifikacijo z uporabo istih vhodnih podatkov. Izdelali smo karte deležev proda, vegetacije in vode za Sočo, Savo in Vjoso (Albanija) za obdobje več kot 30 let. Tematska natančnost kart je znotraj 90%. Preizkusili smo tudi sposobnost kart deležev pokrovnosti za zaznavanje sprememb in ugotovili, da je mogoče natančno zaznati spremembe v obsegu vsaj 400 m². Razvito metodo lahko uporabimo za proučevanje območij, kjer je na voljo manj terenskih podatkov. Na podlagi novo pridobljenega znanja je mogoče sprejemati boljše odločitve o upravljanju z vodami in varstvu habitatov.