Knjiga obravnava posameznikove izkušnje gibanj in se sprašuje o njegovih družbenih, prostorskih ter časovnih posledicah: gibanje posameznikov povzroča tudi gibanje krajev. Kraji in njihove lokacije niso geografsko statični, temveč so relativni in odnosni. Kraji, kot so dom in domovina, za katere se pogosto zdi, da so sorazmeroma stabilni in nepremakljivi, so pravzaprav nenehno pogojeni in na nek način ujeti v prakse, imaginarije in politike gibanj. So odnosi in relacije, katerih pomen in lokacija sta odvisna od določenega družbenega, ekonomskega, zgodovinskega in naključnega konteksta. Knjiga združuje prispevke, ki izhajajoč iz etnografske perspektive naslavljajo gibanja in raziskujejo vzpostavljanje odnosov med ljudmi in kraji ter ustvarjanje relativnih lokacij v različnih, a med seboj povezanih območjih v Sloveniji, Albaniji in Argentini. Njihove diskusije naslavljajo dve med seboj prepleteni tematiki. Prva se nanaša na odnosnost med centrom in periferijo, kot tudi med ljudmi in kraji, ki se ustvarjajo skozi gibanje. Druga tematika omenjenega sklopa, pa povezuje koncept korenin in vračanja, ki je opredeljen kot fizično ali simbolno premikanje v določenem kraju in lokaciji.

Omenjeni tematiki se vzporejata skozi etnografski in komparativni način, ki je obogaten s teoretsko diskusijo o gibanju, izkušnjah gibanja in relativnostjo lokacij.